Page 57 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 57
Kdo ima veselje z matematiko in naravoslovjem
v šoli?
Barbara Japelj Pavešić
Problem
Raziskava TIMSS 2015 je pokazala negativne trende v motivaciji za učen-
je med slovenskimi učenci in učenkami, vendar pozitivne trende v znan-
ju matematike in naravoslovja. Po znanju osmošolcev, še posebej iz nara-
voslovja, se Slovenija uvršča zelo visoko med drugimi državami, medtem
ko so naklonjenost, vrednotenje matematike ali naravoslovja ter samoza-
vest učencev pri matematiki, fiziki, biologiji in kemiji nizki. Kakor kaže-
jo meritve trendov, so stališča učencev pri nas že od prvega merjenja pred
dvajsetimi leti sorazmerno nizka in vztrajno padajo. Po povprečnih vred-
nosti indeksov, ki merijo stališča med osmošolci, se je Slovenija v zadnjih
dveh izvedbah raziskave TIMSS, 2011 in 2015, komaj odmaknila od zadn-
jih mest na mednarodnih lestvicah. Bolj negativna stališča imajo samo še
v nekaterih zelo uspešnih azijskih državah, kot so Japonska, Južna Koreja,
tudi Tajvan in Hong Kong (Japelj Pavešič in Svetlik, 2016). Vendar vi-
soko znanje ni vedno povezano z nizkimi stališči. V nekaterih uspešnih
državah, ki so Sloveniji kulturno bliže kot azijske, so stališča učencev pre-
cej bolj pozitivna (npr. v Ruski Federaciji, ZDA in Angliji). Po dvajsetih
letih opravljanja študije TIMSS podatki tako kažejo, da povezanost med
motivacijo za učenje in znanjem ostaja pomemben problem, ki potrebuje
natančno nadaljnje raziskovanje v posameznih kulturah, da ga bomo lah-
ko razumeli in začeli reševati (Mullis, Martin in Loveless, 2017). Med šest-
najstimi državami, ki so sodelovale v TIMSS 1995 in 2015, je bilo leta 1995
učencev, ki matematike niso imeli radi, v Sloveniji več kot polovica (51 %)
in le v štirih državah jih je bilo še več. Leta 2015 je bil delež učencev, ki ne
marajo matematike, v Sloveniji največji med vsemi, 61 %, in precej večji kot
55
v šoli?
Barbara Japelj Pavešić
Problem
Raziskava TIMSS 2015 je pokazala negativne trende v motivaciji za učen-
je med slovenskimi učenci in učenkami, vendar pozitivne trende v znan-
ju matematike in naravoslovja. Po znanju osmošolcev, še posebej iz nara-
voslovja, se Slovenija uvršča zelo visoko med drugimi državami, medtem
ko so naklonjenost, vrednotenje matematike ali naravoslovja ter samoza-
vest učencev pri matematiki, fiziki, biologiji in kemiji nizki. Kakor kaže-
jo meritve trendov, so stališča učencev pri nas že od prvega merjenja pred
dvajsetimi leti sorazmerno nizka in vztrajno padajo. Po povprečnih vred-
nosti indeksov, ki merijo stališča med osmošolci, se je Slovenija v zadnjih
dveh izvedbah raziskave TIMSS, 2011 in 2015, komaj odmaknila od zadn-
jih mest na mednarodnih lestvicah. Bolj negativna stališča imajo samo še
v nekaterih zelo uspešnih azijskih državah, kot so Japonska, Južna Koreja,
tudi Tajvan in Hong Kong (Japelj Pavešič in Svetlik, 2016). Vendar vi-
soko znanje ni vedno povezano z nizkimi stališči. V nekaterih uspešnih
državah, ki so Sloveniji kulturno bliže kot azijske, so stališča učencev pre-
cej bolj pozitivna (npr. v Ruski Federaciji, ZDA in Angliji). Po dvajsetih
letih opravljanja študije TIMSS podatki tako kažejo, da povezanost med
motivacijo za učenje in znanjem ostaja pomemben problem, ki potrebuje
natančno nadaljnje raziskovanje v posameznih kulturah, da ga bomo lah-
ko razumeli in začeli reševati (Mullis, Martin in Loveless, 2017). Med šest-
najstimi državami, ki so sodelovale v TIMSS 1995 in 2015, je bilo leta 1995
učencev, ki matematike niso imeli radi, v Sloveniji več kot polovica (51 %)
in le v štirih državah jih je bilo še več. Leta 2015 je bil delež učencev, ki ne
marajo matematike, v Sloveniji največji med vsemi, 61 %, in precej večji kot
55
