Page 179 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 179
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
nakazuje, da so v povprečju dekleta iz vseh izobraževalnih programov,
ki so poročala o višji stopnji nasilja, poročala tudi o nekoliko slabši pri-
padnosti šoli. Enako velja za fante iz programov srednjega strokovnega in
poklicnega izobraževanja, ne pa tudi za fante iz gimnazijskih programov,
kjer so vrednosti korelacijskega koeficienta sicer prav tako negativne, ven-
dar so v primerjavi z dekleti še nižje in niso statistično značilne. Nasploh
je znotraj vseh izobraževalnih programov opaziti močnejšo povezanost
zaznavanja nasilja s pripadnostjo šoli pri dekletih.
Tudi na področju povezanosti zaznanega nasilja in opore v odno-
su s starši rezultati kažejo, da obstaja tako pri dekletih kot fantih negativ-
na povezanost znotraj vseh izobraževalnih programov, kar nakazuje na to,
da v povprečju dijaki in dijakinje, ki poročajo o višjih stopnjah zaznane-
ga nasilja, poročajo o nižji zaznani opori s strani staršev. Gre za še šibke-
jšo povezanost kot v primeru pripadnosti šoli, povezanost pa je statistično
značilna zgolj pri fantih iz programa srednjega strokovnega izobraževan-
ja in dekletih, vključenih v poklicno izobraževanje, kjer so vrednosti ko-
relacijskega koeficienta tudi najvišje (- .18 in - .21). To pa ne velja za fante iz
srednjega poklicnega izobraževanja, kjer so vrednosti korelacijskega koefi-
cienta precej nizke in statistično neznačilne (- .08).
Nekoliko višje kot v primeru povezanosti nasilja s pripadnostjo šoli
in zaznano oporo s strani staršev pa so vrednosti korelacijskega koeficien-
ta, ki kaže na značilno pozitivno povezanost med zaznanim nasiljem in
zaznano nepravičnostjo s strani učitelja znotraj vseh izobraževalnih pro-
gramov (vrednosti koeficienta se gibljejo okrog .30, razen pri dekletih iz
gimnazijskih programov, kjer je vrednost koeficienta .24). To pomeni, da
so tako dekleta kot fantje znotraj vseh izobraževalnih programov, ki so
poročali o višji stopnji zaznanega nasilja, v povprečju poročali tudi o višji
stopnji nepravičnosti s strani učitelja.
Podobno velja za povezanost med mladostnikovim občutkom pri-
padnosti šoli in zaznano oporo v odnosu s starši in učiteljem, čeprav so tu-
kaj vrednosti korelacijskih koeficientov nižje (med .11 in .21) od vrednosti
koeficientov povezanosti med zaznanim nasiljem in zaznavanjem učitel-
ja kot nepravičnega. Kljub temu gre za značilne pozitivne (oz. negativne v
primeru nepravičnosti učitelja) povezanosti, kar nakazuje, da v povprečju
dijaki in dijakinje, ki čutijo večjo pripadnost šoli, zaznavajo tudi več opore
v odnosu s straši in učitelji. Najmočnejšo povezanost je na tem področju
zaznati pri dekletih, ki obiskujejo gimnazijske programe (- .21), najšibke-
jšo pa pri fantih iz srednjih poklicnih programov.
Tudi na področju povezanosti zaznavanja opore v odnosu s starši
in učitelja kot nepravičnega je zaznati značilne negativne korelacije, ven-
dar zgolj pri dekletih, ki obiskujejo gimnazijske in poklicne srednješolske
177
nakazuje, da so v povprečju dekleta iz vseh izobraževalnih programov,
ki so poročala o višji stopnji nasilja, poročala tudi o nekoliko slabši pri-
padnosti šoli. Enako velja za fante iz programov srednjega strokovnega in
poklicnega izobraževanja, ne pa tudi za fante iz gimnazijskih programov,
kjer so vrednosti korelacijskega koeficienta sicer prav tako negativne, ven-
dar so v primerjavi z dekleti še nižje in niso statistično značilne. Nasploh
je znotraj vseh izobraževalnih programov opaziti močnejšo povezanost
zaznavanja nasilja s pripadnostjo šoli pri dekletih.
Tudi na področju povezanosti zaznanega nasilja in opore v odno-
su s starši rezultati kažejo, da obstaja tako pri dekletih kot fantih negativ-
na povezanost znotraj vseh izobraževalnih programov, kar nakazuje na to,
da v povprečju dijaki in dijakinje, ki poročajo o višjih stopnjah zaznane-
ga nasilja, poročajo o nižji zaznani opori s strani staršev. Gre za še šibke-
jšo povezanost kot v primeru pripadnosti šoli, povezanost pa je statistično
značilna zgolj pri fantih iz programa srednjega strokovnega izobraževan-
ja in dekletih, vključenih v poklicno izobraževanje, kjer so vrednosti ko-
relacijskega koeficienta tudi najvišje (- .18 in - .21). To pa ne velja za fante iz
srednjega poklicnega izobraževanja, kjer so vrednosti korelacijskega koefi-
cienta precej nizke in statistično neznačilne (- .08).
Nekoliko višje kot v primeru povezanosti nasilja s pripadnostjo šoli
in zaznano oporo s strani staršev pa so vrednosti korelacijskega koeficien-
ta, ki kaže na značilno pozitivno povezanost med zaznanim nasiljem in
zaznano nepravičnostjo s strani učitelja znotraj vseh izobraževalnih pro-
gramov (vrednosti koeficienta se gibljejo okrog .30, razen pri dekletih iz
gimnazijskih programov, kjer je vrednost koeficienta .24). To pomeni, da
so tako dekleta kot fantje znotraj vseh izobraževalnih programov, ki so
poročali o višji stopnji zaznanega nasilja, v povprečju poročali tudi o višji
stopnji nepravičnosti s strani učitelja.
Podobno velja za povezanost med mladostnikovim občutkom pri-
padnosti šoli in zaznano oporo v odnosu s starši in učiteljem, čeprav so tu-
kaj vrednosti korelacijskih koeficientov nižje (med .11 in .21) od vrednosti
koeficientov povezanosti med zaznanim nasiljem in zaznavanjem učitel-
ja kot nepravičnega. Kljub temu gre za značilne pozitivne (oz. negativne v
primeru nepravičnosti učitelja) povezanosti, kar nakazuje, da v povprečju
dijaki in dijakinje, ki čutijo večjo pripadnost šoli, zaznavajo tudi več opore
v odnosu s straši in učitelji. Najmočnejšo povezanost je na tem področju
zaznati pri dekletih, ki obiskujejo gimnazijske programe (- .21), najšibke-
jšo pa pri fantih iz srednjih poklicnih programov.
Tudi na področju povezanosti zaznavanja opore v odnosu s starši
in učitelja kot nepravičnega je zaznati značilne negativne korelacije, ven-
dar zgolj pri dekletih, ki obiskujejo gimnazijske in poklicne srednješolske
177
