Page 176 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 176
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Podatki, prikazani v nadaljevanju, predstavljajo povprečne vrednosti
določenega indeksa2 glede na povprečje OECD. Na ta način lahko dobi-
mo približno sliko tega, kako dijaki in dijakinje iz različnih izobraževal-
nih programov v primerjavi s povprečjem držav OECD ocenjujejo svojo
pripadnost šoli in čustveno oporo v odnosu s starši ter učitelji. Pozitivne
vrednosti za določen izobraževalni program tako pomenijo, da so ti mla-
dostniki določeno področje ocenili bolj pozitivno v primerjavi z ostali-
mi vrstniki iz držav OECD in obratno. V okviru ugotavljanja doživljanja
učitelja kot nepravičnega bomo uporabili primerjave glede na vsoto vred-
nosti odgovorov znotraj določenega programa.
Kot lahko razberemo iz podatkov (Tabela 1), v povprečju dekle-
ta iz vseh izobraževalnih programov poročajo o manj pogostem doživl-
janju nasilja kot fantje (-0,07 proti 0,08). Največ nasilja doživljajo dekle-
ta v programih srednjega poklicnega izobraževanja (0,14), najmanj pa v
gimnazijah (-0,13). Podobno velja za fante, s tem da so povprečne vred-
nosti indeksov znotraj vseh izobraževalnih programov nad povprečjem
OECD. Dekleta in fantje, ki obiskujejo programe srednjega strokovnega
izobraževanja, v povprečju poročajo o pogostejšem doživljanju nasilja kot
njihovi vrstniki iz gimnazije (-0,05 in 0,06 proti -0,13 in 0,01), ne pa tudi
vrstniki iz poklicnih izobraževalnih programov.
Na področju ugotavljanja pripadnosti šoli vrednosti indeksov
(Tabela 1) kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje v splošnem manj pri-
padni šoli kot njihovi vrstniki iz držav OECD (-0,09), pri čemer fantje v
povprečju poročajo o nekoliko slabši pripadnosti šoli kot dekleta (-0,12
proti -0,07). Vrednosti indeksa pripadnosti šoli so tako za dekleta kot za
fante znotraj vseh izobraževalnih programov podpovprečne, izmed vseh
pa še največjo pripadnost šoli izražajo dekleta in fantje iz gimnazijskih
programov (-0,02 in -0,01). Tem sledijo dekleta in fantje iz programov
srednjega strokovnega izobraževanja (-0,11 in -0,12), o najmanjši pripad-
nosti šoli pa so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD poročali dijaki in
dijakinje iz programov poklicnega izobraževanja (-0,14 in -0,27).
Dekleta in fantje iz programov poklicnega izobraževanja v primerjavi
z vrstniki iz držav OECD prav tako izražajo podpovprečno čustveno opo-
ro s strani staršev (-0,10 in -0,17). V splošnem je povprečni indeks čustvene
opore staršev za Slovenijo nekoliko nadpovprečen (0,05), kar pomeni, da
slovenski 15-letniki v povprečju zaznavajo nekoliko več ali približno enako
2 Indeks je standardizirana vrednost na intervalni lestvici s povprečjem 0 (države OECD) in
standardnim odklonom 1. Negativne vrednosti odgovorov slovenskih dijakov in dijakinj
tako pomenijo, da so na določena vprašanja odgovarjali bolj negativno kot njihovi vrstni-
ki iz držav OECD. In obratno: pozitivne oz. nadpovprečne vrednosti pomenijo, da so v
primerjavi z vrstniki iz držav OECD določen pojav ocenili bolj pozitivno.
174
Podatki, prikazani v nadaljevanju, predstavljajo povprečne vrednosti
določenega indeksa2 glede na povprečje OECD. Na ta način lahko dobi-
mo približno sliko tega, kako dijaki in dijakinje iz različnih izobraževal-
nih programov v primerjavi s povprečjem držav OECD ocenjujejo svojo
pripadnost šoli in čustveno oporo v odnosu s starši ter učitelji. Pozitivne
vrednosti za določen izobraževalni program tako pomenijo, da so ti mla-
dostniki določeno področje ocenili bolj pozitivno v primerjavi z ostali-
mi vrstniki iz držav OECD in obratno. V okviru ugotavljanja doživljanja
učitelja kot nepravičnega bomo uporabili primerjave glede na vsoto vred-
nosti odgovorov znotraj določenega programa.
Kot lahko razberemo iz podatkov (Tabela 1), v povprečju dekle-
ta iz vseh izobraževalnih programov poročajo o manj pogostem doživl-
janju nasilja kot fantje (-0,07 proti 0,08). Največ nasilja doživljajo dekle-
ta v programih srednjega poklicnega izobraževanja (0,14), najmanj pa v
gimnazijah (-0,13). Podobno velja za fante, s tem da so povprečne vred-
nosti indeksov znotraj vseh izobraževalnih programov nad povprečjem
OECD. Dekleta in fantje, ki obiskujejo programe srednjega strokovnega
izobraževanja, v povprečju poročajo o pogostejšem doživljanju nasilja kot
njihovi vrstniki iz gimnazije (-0,05 in 0,06 proti -0,13 in 0,01), ne pa tudi
vrstniki iz poklicnih izobraževalnih programov.
Na področju ugotavljanja pripadnosti šoli vrednosti indeksov
(Tabela 1) kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje v splošnem manj pri-
padni šoli kot njihovi vrstniki iz držav OECD (-0,09), pri čemer fantje v
povprečju poročajo o nekoliko slabši pripadnosti šoli kot dekleta (-0,12
proti -0,07). Vrednosti indeksa pripadnosti šoli so tako za dekleta kot za
fante znotraj vseh izobraževalnih programov podpovprečne, izmed vseh
pa še največjo pripadnost šoli izražajo dekleta in fantje iz gimnazijskih
programov (-0,02 in -0,01). Tem sledijo dekleta in fantje iz programov
srednjega strokovnega izobraževanja (-0,11 in -0,12), o najmanjši pripad-
nosti šoli pa so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD poročali dijaki in
dijakinje iz programov poklicnega izobraževanja (-0,14 in -0,27).
Dekleta in fantje iz programov poklicnega izobraževanja v primerjavi
z vrstniki iz držav OECD prav tako izražajo podpovprečno čustveno opo-
ro s strani staršev (-0,10 in -0,17). V splošnem je povprečni indeks čustvene
opore staršev za Slovenijo nekoliko nadpovprečen (0,05), kar pomeni, da
slovenski 15-letniki v povprečju zaznavajo nekoliko več ali približno enako
2 Indeks je standardizirana vrednost na intervalni lestvici s povprečjem 0 (države OECD) in
standardnim odklonom 1. Negativne vrednosti odgovorov slovenskih dijakov in dijakinj
tako pomenijo, da so na določena vprašanja odgovarjali bolj negativno kot njihovi vrstni-
ki iz držav OECD. In obratno: pozitivne oz. nadpovprečne vrednosti pomenijo, da so v
primerjavi z vrstniki iz držav OECD določen pojav ocenili bolj pozitivno.
174
