Page 181 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 181
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
učenci glede na izobraževalni program in spol. Najmanj nasilja in največjo
pripadnost šoli ter oporo v odnosu z učitelji in starši je zaznati v gimnazij-
skih programih, največ nasilja in najnižjo pripadnost šoli pa v programih
poklicnega izobraževanja. Znotraj vseh izobraževalnih programov dekle-
ta v povprečju poročajo o nižji stopnji nasilja, večji pripadnosti šoli in več-
ji opori staršev in učiteljev kot fantje. Omenjeni rezultati nakazujejo, da
so v Sloveniji skupine dijakov in dijakinj, ki bi jim bilo treba pri obravna-
vi nasilja posvetiti posebno pozornost, področje pa tudi dodatno raziska-
ti. V tem kontekstu bi bila dobrodošla analiza povezanosti omenjenega
stanja s socialno-ekonomskim ozadjem dijakov in dijakinj ter disciplino
v razredih in analiza učinkov posameznih dejavnikov na pojavnost nasil-
ja, s katero bi lahko omenjene povezave dodatno potrdili ali ovrgli. Prav
tako bi bilo vredno raziskati tudi stališča tistih mladostnikov, ki so hkra-
ti žrtve nasilja, in tistih, ki nasilje izvajajo. Podatki različnih študij (npr.
Berkowitz, Benbenishty, 2012; Hanish, Guerra, 2004; Solberg, Olweus,
Endresen, 2007) namreč kažejo, da so ti primeri pogosti, ravno ti mla-
dostniki pa tisti, ki utrpijo najhujše čustvene, socialne in kognitivne po-
sledice nasilja.
Čeprav iz omenjenih podatkov ne moremo sklepati na medsebojno
učinkovanje obravnavanih dejavnikov, niti, seveda, na njihovo vzročno-
posledično povezanost, pa analiza povezanosti dejavnikov nakazuje, da
so dejavniki opornih odnosov z učiteljem pomembni pri obravnavanju
tematike nasilja. Ne le, da se v vseh izobraževalnih programih značilno
povezujejo z nižjo pojavnostjo nasilja, značilno se povezujejo tudi z več-
jo pripadnostjo šoli, kar pa je do določene mere skladno z rezultati štu-
dij, ki so potrdile pozitivne učinke šolske klime in povezanih dejavnikov
na zmanjševanje pojavnosti nasilja (npr. Croninger, Lee, 2001; Marachi et
al., 2007).
Sklep
Raziskava PISA 2015 kaže, da je nasilje v različnih oblikah na sloven-
skih srednjih šolah dokaj prisotno. Nasilju so izpostavljeni tako fantje kot
dekleta, vendar fantje pogosteje doživljajo druge vrste nasilja kot dekleta.
Pogostost doživljanja nasilja se razlikuje tudi glede na izobraževalni pro-
gram, kjer pa lahko opazimo, da so vse vrste nasilja najbolj pogoste v pro-
gramih srednjega poklicnega izobraževanja. Iz tega sledi, da so različne
oblike nasilja kontekstualno specifične. Tako je pomembno, da so šole
seznanjene z negativnimi posledicami različnih oblik nasilja, ne zgolj s tis-
timi, ki so neposredne in lažje opazne. V tem kontekstu bi bilo dobro do-
datno raziskati doživljanje in opažanje nasilja s strani učiteljev in svetoval-
nih delavcev ter identificirati primanjkljaje, ki jih sami zaznavajo ob
179
učenci glede na izobraževalni program in spol. Najmanj nasilja in največjo
pripadnost šoli ter oporo v odnosu z učitelji in starši je zaznati v gimnazij-
skih programih, največ nasilja in najnižjo pripadnost šoli pa v programih
poklicnega izobraževanja. Znotraj vseh izobraževalnih programov dekle-
ta v povprečju poročajo o nižji stopnji nasilja, večji pripadnosti šoli in več-
ji opori staršev in učiteljev kot fantje. Omenjeni rezultati nakazujejo, da
so v Sloveniji skupine dijakov in dijakinj, ki bi jim bilo treba pri obravna-
vi nasilja posvetiti posebno pozornost, področje pa tudi dodatno raziska-
ti. V tem kontekstu bi bila dobrodošla analiza povezanosti omenjenega
stanja s socialno-ekonomskim ozadjem dijakov in dijakinj ter disciplino
v razredih in analiza učinkov posameznih dejavnikov na pojavnost nasil-
ja, s katero bi lahko omenjene povezave dodatno potrdili ali ovrgli. Prav
tako bi bilo vredno raziskati tudi stališča tistih mladostnikov, ki so hkra-
ti žrtve nasilja, in tistih, ki nasilje izvajajo. Podatki različnih študij (npr.
Berkowitz, Benbenishty, 2012; Hanish, Guerra, 2004; Solberg, Olweus,
Endresen, 2007) namreč kažejo, da so ti primeri pogosti, ravno ti mla-
dostniki pa tisti, ki utrpijo najhujše čustvene, socialne in kognitivne po-
sledice nasilja.
Čeprav iz omenjenih podatkov ne moremo sklepati na medsebojno
učinkovanje obravnavanih dejavnikov, niti, seveda, na njihovo vzročno-
posledično povezanost, pa analiza povezanosti dejavnikov nakazuje, da
so dejavniki opornih odnosov z učiteljem pomembni pri obravnavanju
tematike nasilja. Ne le, da se v vseh izobraževalnih programih značilno
povezujejo z nižjo pojavnostjo nasilja, značilno se povezujejo tudi z več-
jo pripadnostjo šoli, kar pa je do določene mere skladno z rezultati štu-
dij, ki so potrdile pozitivne učinke šolske klime in povezanih dejavnikov
na zmanjševanje pojavnosti nasilja (npr. Croninger, Lee, 2001; Marachi et
al., 2007).
Sklep
Raziskava PISA 2015 kaže, da je nasilje v različnih oblikah na sloven-
skih srednjih šolah dokaj prisotno. Nasilju so izpostavljeni tako fantje kot
dekleta, vendar fantje pogosteje doživljajo druge vrste nasilja kot dekleta.
Pogostost doživljanja nasilja se razlikuje tudi glede na izobraževalni pro-
gram, kjer pa lahko opazimo, da so vse vrste nasilja najbolj pogoste v pro-
gramih srednjega poklicnega izobraževanja. Iz tega sledi, da so različne
oblike nasilja kontekstualno specifične. Tako je pomembno, da so šole
seznanjene z negativnimi posledicami različnih oblik nasilja, ne zgolj s tis-
timi, ki so neposredne in lažje opazne. V tem kontekstu bi bilo dobro do-
datno raziskati doživljanje in opažanje nasilja s strani učiteljev in svetoval-
nih delavcev ter identificirati primanjkljaje, ki jih sami zaznavajo ob
179
