Page 180 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 180
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
programe (- .14 in - .16), in fantih iz strokovnih smeri (- .16). Pri ostalih di-
jakih in dijakinjah so povezanosti med tema spremenljivkama zanemarl-
jive in statistično neznačilne.
Razprava
Slovenija se glede pogostosti medvrstniškega nasilja na mesečni ravni
umešča v povprečje držav OECD. 7,3 % dijakov in dijakinj je poročalo
o pogosti izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju, na mesečni ravni pa
vsaj eno izmed oblik nasilja izkusi približno 16 % dijakov in dijakinj. V
vseh izobraževalnih programih je na mesečni ravni najpogosteje prisot-
no nasilje v obliki norčevanja in širjenja govoric, temu pa sledi namerno
izločanje iz skupnih dejavnosti, fizično nasilje, materialno nasilje, v vseh
izobraževalnih programih pa je najmanj pogosto nasilje v obliki groženj.
Podatki kažejo tudi, da v vseh izobraževalnih programih fantje v večjem
deležu poročajo o prisotnosti neposrednega nasilja (norčevanja, fizične-
ga, ekonomskega in verbalnega nasilja), dekleta pa v večjem deležu o tem,
da so žrtve govoric, v programu gimnazije in srednjega poklicnega izo-
braževanja pa v večjem deležu tudi o tem, da so žrtve namernega izločan-
ja iz skupnih dejavnosti. Vse oblike nasilja so praviloma najmanj pogoste
v gimnazijskih programih, čemur sledijo strokovno izobraževalni progra-
mi, najpogostejše pa so v poklicnih izobraževalnih programih. V sledn-
jih so dekleta v podobni meri izpostavljena določenim oblikam nasilja
(npr. grožnje in norčevanje) kot fantje iz programa gimnazije in srednjega
strokovnega izobraževanja.
Ugotovitve s področja pojavnosti različnih oblik nasilja sovpadajo z
rezultati ostalih držav OECD, vključenih v raziskavo PISA 2015, se pa raz-
likujejo od rezultatov, ki so bili v Sloveniji opravljeni na področju osnov-
ne šole. Mugnaioni Lešnik s sodelavci (2009) tako ugotavlja, da je v osnov-
ni šoli precej bolj prisotno neposredno fizično in verbalno nasilje, manj pa
nasilje v obliki namernega izločanja iz skupnih aktivnosti. Mednarodni
raziskavi TIMSS in PIRLS tudi kažeta, da je v splošnem nasilje v osnov-
ni šoli pogostejše, saj je 24 % učencev in učenk poročalo, da doživlja eno
izmed oblik nasilja na mesečni ravni, 15 % četrtošolcev pa je poročalo,
da vsaj enkrat tedensko doživlja eno izmed oblik nasilja (Japelj Pavešić,
Svetlik, 2016; Doupona, 2017). Pojavnost nasilja je tako izjemno kontek-
stualno specifična; pri obravnavi in preučevanju le-tega je treba upoštevati
tako socialno okolje, v katerem se nasilje dogaja, kot tudi vrsto nasilja, kar
pomeni, da je vedno pomembno imeti v mislih kombinacijo obojega: po-
javnost specifične vrste nasilja in socialni kontekst, v katerem se to odvija.
Rezultati raziskave tudi kažejo, da prihaja do razlik v podatkih, ki se
nanašajo na zaznavanje nasilja, pripadnost šoli in opori v odnosu učitelja z
178
programe (- .14 in - .16), in fantih iz strokovnih smeri (- .16). Pri ostalih di-
jakih in dijakinjah so povezanosti med tema spremenljivkama zanemarl-
jive in statistično neznačilne.
Razprava
Slovenija se glede pogostosti medvrstniškega nasilja na mesečni ravni
umešča v povprečje držav OECD. 7,3 % dijakov in dijakinj je poročalo
o pogosti izpostavljenosti medvrstniškemu nasilju, na mesečni ravni pa
vsaj eno izmed oblik nasilja izkusi približno 16 % dijakov in dijakinj. V
vseh izobraževalnih programih je na mesečni ravni najpogosteje prisot-
no nasilje v obliki norčevanja in širjenja govoric, temu pa sledi namerno
izločanje iz skupnih dejavnosti, fizično nasilje, materialno nasilje, v vseh
izobraževalnih programih pa je najmanj pogosto nasilje v obliki groženj.
Podatki kažejo tudi, da v vseh izobraževalnih programih fantje v večjem
deležu poročajo o prisotnosti neposrednega nasilja (norčevanja, fizične-
ga, ekonomskega in verbalnega nasilja), dekleta pa v večjem deležu o tem,
da so žrtve govoric, v programu gimnazije in srednjega poklicnega izo-
braževanja pa v večjem deležu tudi o tem, da so žrtve namernega izločan-
ja iz skupnih dejavnosti. Vse oblike nasilja so praviloma najmanj pogoste
v gimnazijskih programih, čemur sledijo strokovno izobraževalni progra-
mi, najpogostejše pa so v poklicnih izobraževalnih programih. V sledn-
jih so dekleta v podobni meri izpostavljena določenim oblikam nasilja
(npr. grožnje in norčevanje) kot fantje iz programa gimnazije in srednjega
strokovnega izobraževanja.
Ugotovitve s področja pojavnosti različnih oblik nasilja sovpadajo z
rezultati ostalih držav OECD, vključenih v raziskavo PISA 2015, se pa raz-
likujejo od rezultatov, ki so bili v Sloveniji opravljeni na področju osnov-
ne šole. Mugnaioni Lešnik s sodelavci (2009) tako ugotavlja, da je v osnov-
ni šoli precej bolj prisotno neposredno fizično in verbalno nasilje, manj pa
nasilje v obliki namernega izločanja iz skupnih aktivnosti. Mednarodni
raziskavi TIMSS in PIRLS tudi kažeta, da je v splošnem nasilje v osnov-
ni šoli pogostejše, saj je 24 % učencev in učenk poročalo, da doživlja eno
izmed oblik nasilja na mesečni ravni, 15 % četrtošolcev pa je poročalo,
da vsaj enkrat tedensko doživlja eno izmed oblik nasilja (Japelj Pavešić,
Svetlik, 2016; Doupona, 2017). Pojavnost nasilja je tako izjemno kontek-
stualno specifična; pri obravnavi in preučevanju le-tega je treba upoštevati
tako socialno okolje, v katerem se nasilje dogaja, kot tudi vrsto nasilja, kar
pomeni, da je vedno pomembno imeti v mislih kombinacijo obojega: po-
javnost specifične vrste nasilja in socialni kontekst, v katerem se to odvija.
Rezultati raziskave tudi kažejo, da prihaja do razlik v podatkih, ki se
nanašajo na zaznavanje nasilja, pripadnost šoli in opori v odnosu učitelja z
178
