Page 177 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 177
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
čustvene opore s strani staršev kot njihovi vrstniki iz držav OECD, pri če-
mer, v kolikor pogledamo razlike po spolu, ugotovimo, da o nadpovprečni
opori poročajo predvsem dekleta (0,13), medtem ko je vrednost indeksa za
fante nekoliko podpovprečna (-0,04). O največji čustveni opori poroča-
jo dekleta iz gimnazijskih programov (0,23). Med fanti o nadpovprečni
čustveni opori s strani staršev poročajo zgolj fantje, ki obiskujejo gimna-
zijske programe (0,07), medtem ko je zaznana opora fantov v programih
strokovnega izobraževanja že nekoliko podpovprečna v primerjavi z vrst-
niki iz držav OECD (-0,05).
Rezultati s področja zaznavanja učitelja kot nepravičnega kažejo, da
slovenski mladostniki zaznavajo večjo nepravičnost s strani učitelja kot
njihovi vrstniki iz držav OECD. Načeloma dijaki in dijakinje iz gimna-
zijskih programov poročajo o nižji zaznani nepravičnosti kot dijaki iz os-
talih izobraževalnih programov, dijaki in dijakinje iz srednjih poklicnih
programov pa o višji. Znotraj vseh izobraževalnih programov o večji ne-
pravičnosti poročajo fantje.
Ugotavljamo, da slovenski 15-letniki v primerjavi z vrstniki iz držav
OECD zaznavajo podobno stopnjo nasilja v šolah, nekoliko slabšo pri-
padnost šoli, večjo nepravičnost s strani učiteljev ter povprečno oz. neko-
liko nadpovprečno čustveno oporo s strani svojih staršev. Pri tem so vred-
nosti za različne izobraževalne programe različne, kjer načeloma velja, da
najvišjo stopnjo nasilja, najnižjo pripadnost šoli in najnižjo oporo v odno-
su s starši in učitelji v primerjavi z vrstniki iz držav OECD doživljajo di-
jaki in dijakinje iz poklicnih srednješolskih programov, najnižjo stopnjo
nasilja ter največjo pripadnost šoli in oporo v odnosu s starši in učitelji pa
dijaki in dijakinje gimnazij. Dijaki in dijakinje iz strokovnih srednješol-
skih programov se glede na vrednosti indeksov v vseh primerih umeščajo
med dijake in dijakinje gimnazijskih programov ter vrstnike, ki obiskuje-
jo poklicne šole. V primerjavi z vrstniki iz držav OECD doživljajo približ-
no enako stopnjo medvrstniškega nasilja in oporo s strani staršev ter niž-
jo pripadnost šoli. Razlike med dekleti in fanti kažejo, da v povprečju v
primerjavi z vrstniki iz držav OECD dekleta poročajo o nižji stopnji na-
silja, večji pripadnosti šoli in večji zaznani opori v odnosi s starši in uči-
telji kot fantje. V nadaljevanju pa nas zanima povezave med obravnavami
spremenljivkami.
175
čustvene opore s strani staršev kot njihovi vrstniki iz držav OECD, pri če-
mer, v kolikor pogledamo razlike po spolu, ugotovimo, da o nadpovprečni
opori poročajo predvsem dekleta (0,13), medtem ko je vrednost indeksa za
fante nekoliko podpovprečna (-0,04). O največji čustveni opori poroča-
jo dekleta iz gimnazijskih programov (0,23). Med fanti o nadpovprečni
čustveni opori s strani staršev poročajo zgolj fantje, ki obiskujejo gimna-
zijske programe (0,07), medtem ko je zaznana opora fantov v programih
strokovnega izobraževanja že nekoliko podpovprečna v primerjavi z vrst-
niki iz držav OECD (-0,05).
Rezultati s področja zaznavanja učitelja kot nepravičnega kažejo, da
slovenski mladostniki zaznavajo večjo nepravičnost s strani učitelja kot
njihovi vrstniki iz držav OECD. Načeloma dijaki in dijakinje iz gimna-
zijskih programov poročajo o nižji zaznani nepravičnosti kot dijaki iz os-
talih izobraževalnih programov, dijaki in dijakinje iz srednjih poklicnih
programov pa o višji. Znotraj vseh izobraževalnih programov o večji ne-
pravičnosti poročajo fantje.
Ugotavljamo, da slovenski 15-letniki v primerjavi z vrstniki iz držav
OECD zaznavajo podobno stopnjo nasilja v šolah, nekoliko slabšo pri-
padnost šoli, večjo nepravičnost s strani učiteljev ter povprečno oz. neko-
liko nadpovprečno čustveno oporo s strani svojih staršev. Pri tem so vred-
nosti za različne izobraževalne programe različne, kjer načeloma velja, da
najvišjo stopnjo nasilja, najnižjo pripadnost šoli in najnižjo oporo v odno-
su s starši in učitelji v primerjavi z vrstniki iz držav OECD doživljajo di-
jaki in dijakinje iz poklicnih srednješolskih programov, najnižjo stopnjo
nasilja ter največjo pripadnost šoli in oporo v odnosu s starši in učitelji pa
dijaki in dijakinje gimnazij. Dijaki in dijakinje iz strokovnih srednješol-
skih programov se glede na vrednosti indeksov v vseh primerih umeščajo
med dijake in dijakinje gimnazijskih programov ter vrstnike, ki obiskuje-
jo poklicne šole. V primerjavi z vrstniki iz držav OECD doživljajo približ-
no enako stopnjo medvrstniškega nasilja in oporo s strani staršev ter niž-
jo pripadnost šoli. Razlike med dekleti in fanti kažejo, da v povprečju v
primerjavi z vrstniki iz držav OECD dekleta poročajo o nižji stopnji na-
silja, večji pripadnosti šoli in večji zaznani opori v odnosi s starši in uči-
telji kot fantje. V nadaljevanju pa nas zanima povezave med obravnavami
spremenljivkami.
175
