Page 65 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 65
v. tašner, ž. kos, s. gaber ■ vzpostavljanje edukacijske meritokracije ...
kosti. Meritokracija tako opravlja eno pomembnejših družbenih funkcij
sodobne družbe.
Mogoče je tudi ugotoviti, da uveljavitev meritokracije kaže na dvo
je: ne odkriva samo psihološke potrebe posameznika po zaupanju v za
služnost, ampak kaže tudi na objekt določene družbene želenosti. Tenret
(2011) meni, da je notranja motivacija – tisto, kar posameznika, posamez
nico notranje zavezuje – družbeno valorizirana norma v liberalnih druž
bah. Pomembno je oboje (prim. Duru-Bellat, 2009a; Tenret, 2011), sploh
pa tisto, kar je družbeno želeno, postane tudi notranje zavezujoče za posa
meznika, posameznico. V sodobnih družbah pogosto pojasnjujemo stvari
z notranjo motivacijo. Gre za značilnost zahodnih družb, v katerih sta po
sameznik in individualnost visoko vrednotena. Zahodne družbe poudar
jajo pomen akterjev kot vzročnih dejavnikov, pri tem pa rade pozabijo, da
je to samo del prepletajočih se relacij v družbi določenega časa.
Očitno je, da je vloga šole pri interiorizaciji meritokracije z evalvaci
jo učencev in določanjem njihove zaslužnosti ena pomembnejših družbe
nih relacij, vezi, sodobnosti (prim. Duru-Bellat, 2009b; Tenret, 2011). Šola
razvršča in je integrativna, povezuje institucionalne karakteristike. Šolski
sistem omogoča ponotranjenje družbenih položajev, ki so povezani z re
zultati individualnih zaslug. Hkrati pa socializacija, ki poteka v šoli, po
membno prispeva k sprejetju, ohranjanju in reproduciranju prevladujoče
ga tipa racionalnosti. In na delu je še eno načelo: več, kot se nas izobražuje,
več nas sprejema logiko meritokracije kot regulativno. Še posebej dobro
je sprejeta in reproducirana pri uspešnejših učencih in učenkah, kar po
trjujejo tudi predhodni rezultati raziskave Kazalniki socialnega kapitala
in kulturnega kapitala v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladost
nikov – CRP 2012,5 ki jo je izvedla skupina raziskovalk in raziskovalcev, ki
so preučevali pomen socialnega in kulturnega kapitala slovenskih devet
letkarjev za njihov šolski uspeh. Učenke in učenci, stari 14 let, v devetem
razredu osnovne šole6 so večinsko soglašali s trditvijo, da v Sloveniji oseba
brez ustrezne izobrazbe ne more uspeti. Večina je tudi pritrdila misli, da
v Sloveniji najbolje plačana dela zasedajo najsposobnejši ljudje, in izrazila
prepričanje, da lahko zaradi uveljavljenega meritokratskega kriterija, ki za
gotavlja enake možnosti uspeha vsem, uspe tudi otrok staršev z nizko izo
brazbo. To ne preseneča, ker zagovorniki meritokracije v vrstah mladine,
5 Rezultati, nanašajoči se na stališča učencev in učenk osnovne šole glede meritokracije v
Sloveniji, še niso objavljeni, je pa na voljo vsebinsko poročilo Kazalniki socialnega kapitala in
kulturnega kapitala v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov – V5-1026.
6 Vprašalnik o dejavnikih šolske uspešnosti (Tašner et al., 2012) je izpolnilo 863 učenk in učencev
55 slovenskih osnovnih šol, ki so v šolskem letu 2011/2012 obiskovali 9. razred. Odzivnost je
bila 77-odstotna. V vzorec so bile zajete šole iz vseh območnih enot Zavoda RS za šolstvo,
upoštevana pa je bila tudi velikost šol oziroma število oddelkov na šoli.
63
kosti. Meritokracija tako opravlja eno pomembnejših družbenih funkcij
sodobne družbe.
Mogoče je tudi ugotoviti, da uveljavitev meritokracije kaže na dvo
je: ne odkriva samo psihološke potrebe posameznika po zaupanju v za
služnost, ampak kaže tudi na objekt določene družbene želenosti. Tenret
(2011) meni, da je notranja motivacija – tisto, kar posameznika, posamez
nico notranje zavezuje – družbeno valorizirana norma v liberalnih druž
bah. Pomembno je oboje (prim. Duru-Bellat, 2009a; Tenret, 2011), sploh
pa tisto, kar je družbeno želeno, postane tudi notranje zavezujoče za posa
meznika, posameznico. V sodobnih družbah pogosto pojasnjujemo stvari
z notranjo motivacijo. Gre za značilnost zahodnih družb, v katerih sta po
sameznik in individualnost visoko vrednotena. Zahodne družbe poudar
jajo pomen akterjev kot vzročnih dejavnikov, pri tem pa rade pozabijo, da
je to samo del prepletajočih se relacij v družbi določenega časa.
Očitno je, da je vloga šole pri interiorizaciji meritokracije z evalvaci
jo učencev in določanjem njihove zaslužnosti ena pomembnejših družbe
nih relacij, vezi, sodobnosti (prim. Duru-Bellat, 2009b; Tenret, 2011). Šola
razvršča in je integrativna, povezuje institucionalne karakteristike. Šolski
sistem omogoča ponotranjenje družbenih položajev, ki so povezani z re
zultati individualnih zaslug. Hkrati pa socializacija, ki poteka v šoli, po
membno prispeva k sprejetju, ohranjanju in reproduciranju prevladujoče
ga tipa racionalnosti. In na delu je še eno načelo: več, kot se nas izobražuje,
več nas sprejema logiko meritokracije kot regulativno. Še posebej dobro
je sprejeta in reproducirana pri uspešnejših učencih in učenkah, kar po
trjujejo tudi predhodni rezultati raziskave Kazalniki socialnega kapitala
in kulturnega kapitala v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladost
nikov – CRP 2012,5 ki jo je izvedla skupina raziskovalk in raziskovalcev, ki
so preučevali pomen socialnega in kulturnega kapitala slovenskih devet
letkarjev za njihov šolski uspeh. Učenke in učenci, stari 14 let, v devetem
razredu osnovne šole6 so večinsko soglašali s trditvijo, da v Sloveniji oseba
brez ustrezne izobrazbe ne more uspeti. Večina je tudi pritrdila misli, da
v Sloveniji najbolje plačana dela zasedajo najsposobnejši ljudje, in izrazila
prepričanje, da lahko zaradi uveljavljenega meritokratskega kriterija, ki za
gotavlja enake možnosti uspeha vsem, uspe tudi otrok staršev z nizko izo
brazbo. To ne preseneča, ker zagovorniki meritokracije v vrstah mladine,
5 Rezultati, nanašajoči se na stališča učencev in učenk osnovne šole glede meritokracije v
Sloveniji, še niso objavljeni, je pa na voljo vsebinsko poročilo Kazalniki socialnega kapitala in
kulturnega kapitala v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov – V5-1026.
6 Vprašalnik o dejavnikih šolske uspešnosti (Tašner et al., 2012) je izpolnilo 863 učenk in učencev
55 slovenskih osnovnih šol, ki so v šolskem letu 2011/2012 obiskovali 9. razred. Odzivnost je
bila 77-odstotna. V vzorec so bile zajete šole iz vseh območnih enot Zavoda RS za šolstvo,
upoštevana pa je bila tudi velikost šol oziroma število oddelkov na šoli.
63
