Page 53 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 53
Vzpostavljanje edukacijske1 meritokracije
kot vodilne racionalnosti sodobnega izobraževanja
v neoliberalno orientiranih družbah
Veronika Tašner, Živa Kos in Slavko Gaber
Živimo v času, ko si tisti, ki si ne zatiskajo oči pred razmisleki o pri
hodnosti sodobnih družb, zastavljajo vprašanja tipa »ali ima ka
pitalizem prihodnost«. Na sledi njihovih razmislekov so za pre
učevalce in preučevalke edukacijskih sistemov na mestu vprašanja: Ali in
kakšno prihodnost ima izobraževanje in znotraj njega, prevladujoča, me
ritokratska logika? Bo v prihodnosti, v kateri bo vse manj delovnih mest,
za premislek o edukaciji zadostovala paradigma stare meritokracije? Bosta
zaslužnost, temelječa na rezultatih in spodbudah za večjo učinkovitost, in
več storilnosti dovolj? Si v prihodnosti smemo privoščiti ohranjanje ne
enakosti, ki jih proizvaja meritokratska logika? Kaj bo z vse večjim števi
lom mladih, ki kljub dobri in visoki izobrazbi ne morejo najti ustreznega
mesta, prostora v svetu, v katerem živijo?1
Del odgovorov na zastavljena vprašanja nam lahko ponudi anali
za vzpostavljanja in ohranjanja danes prevladujoče racionalnosti šolskega
polja – edukacijske meritokracije. Spomnimo, da so strukturne spremem
be zahodnega sveta v zadnjih dveh stoletjih posameznika, pozneje pa tudi
posameznico, postavile pred nove zahteve in izzive. Spremenil se je njegov,
njen položaj v družbi in družini. Ta je izgubila svojo osrednjo (skoraj iz
ključno) vlogo, ki jo je imela v agrarnih družbah, ko je skrbela za produkci
jo in porabo dobrin, pa tudi za socializacijo potomcev. V »drugačnih čas
1 V besedilu ohranjamo besedno zvezo edukacijska meritokracija, ki jo uporabljajo fran-
coski in angleško govoreči avtorji in avtorice. Za to smo se odločili, ker je besedna zveza v
različnih zgodovinskih obdobjih dajala prednost različnim poudarkom dvojice vzgoja in
izobraževanje, ki ju v Sloveniji uporabljamo za prevajanje termina edukacija. Na začetku
vzpostavljanja meritokracije v šolskem polju je v ospredju element vzgoje, pozneje postane
pomembnejše izobraževanje, nikoli pa procesa nista ločena.
51
kot vodilne racionalnosti sodobnega izobraževanja
v neoliberalno orientiranih družbah
Veronika Tašner, Živa Kos in Slavko Gaber
Živimo v času, ko si tisti, ki si ne zatiskajo oči pred razmisleki o pri
hodnosti sodobnih družb, zastavljajo vprašanja tipa »ali ima ka
pitalizem prihodnost«. Na sledi njihovih razmislekov so za pre
učevalce in preučevalke edukacijskih sistemov na mestu vprašanja: Ali in
kakšno prihodnost ima izobraževanje in znotraj njega, prevladujoča, me
ritokratska logika? Bo v prihodnosti, v kateri bo vse manj delovnih mest,
za premislek o edukaciji zadostovala paradigma stare meritokracije? Bosta
zaslužnost, temelječa na rezultatih in spodbudah za večjo učinkovitost, in
več storilnosti dovolj? Si v prihodnosti smemo privoščiti ohranjanje ne
enakosti, ki jih proizvaja meritokratska logika? Kaj bo z vse večjim števi
lom mladih, ki kljub dobri in visoki izobrazbi ne morejo najti ustreznega
mesta, prostora v svetu, v katerem živijo?1
Del odgovorov na zastavljena vprašanja nam lahko ponudi anali
za vzpostavljanja in ohranjanja danes prevladujoče racionalnosti šolskega
polja – edukacijske meritokracije. Spomnimo, da so strukturne spremem
be zahodnega sveta v zadnjih dveh stoletjih posameznika, pozneje pa tudi
posameznico, postavile pred nove zahteve in izzive. Spremenil se je njegov,
njen položaj v družbi in družini. Ta je izgubila svojo osrednjo (skoraj iz
ključno) vlogo, ki jo je imela v agrarnih družbah, ko je skrbela za produkci
jo in porabo dobrin, pa tudi za socializacijo potomcev. V »drugačnih čas
1 V besedilu ohranjamo besedno zvezo edukacijska meritokracija, ki jo uporabljajo fran-
coski in angleško govoreči avtorji in avtorice. Za to smo se odločili, ker je besedna zveza v
različnih zgodovinskih obdobjih dajala prednost različnim poudarkom dvojice vzgoja in
izobraževanje, ki ju v Sloveniji uporabljamo za prevajanje termina edukacija. Na začetku
vzpostavljanja meritokracije v šolskem polju je v ospredju element vzgoje, pozneje postane
pomembnejše izobraževanje, nikoli pa procesa nista ločena.
51
