Page 18 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 18
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
žava), ampak paternalistična država, ki skrbi za svoje državljane, kot da bi
bili večno nedoletni, in jim predpisuje srečo (ibid.: str. 132). Pogoj za obstoj
obeh omenjenih vrst liberalizma – ekonomskega in političnega – pa vidi
Bobbio v tako imenovanem etičnem liberalizmu, to je »v doktrini, ki po
stavlja posameznika, in posledično individualno svobodo v obeh pome
nih, negativne in pozitivne svobode, na prvo mesto na lestvici vrednot.
Tako zahteva po ekonomski kot po politični svobodi pa sta praktični pos
ledici aksiološkega primata posameznika, ki ju je mogoče prevesti v pravi
la in institucije« (ibid.: str. 125–126).
Iz tega izhaja, da je ekonomskemu in političnemu liberalizmu skup
no zagovarjanje svobode in minimalne države,4 tisto, po čemer se razliku
jeta, pa je dejstvo, da gre v prvem primeru predvsem za omejevanje pose
ganja države v ekonomsko sfero (da se zagotovi svobodno delovanje trga,
svoboda trgovanja itd.), v drugem pa za omejevanje njenega poseganja na
duhovno oziroma etično in religiozno področje (Bobbio, 1995: str. 124),5
zato da se zagotovi vsakemu človeku svoboda od države na duhovnem
področju (svoboda misli, veroizpovedi itd.). Čeprav gre v obeh primerih
za zagotavljanje svobode, pa ne gre za isto pojmovanje svobode. Tako lah
ko namreč sklepamo na podlagi interpretacije, ki jo je podal John Stuart
Mill v svoji znameniti razpravi o svobodi, ko je zapisal, da njegovo »na
čelo individualne svobode ni del doktrine svobodnega trgovanja« (Mill,
2003: str. 232). To pomeni, da vsaj njegova različica starega liberalizma, ka
tere bistv o je individualna svoboda, izključuje ekonomsko dejavnost. Če
privzamemo razlago, da je neoliberalizem nastal iz »srečanja med libera
lizmom in ekonomijo« na začetku dvajsetega stoletja (Mastnak, 2016: str.
16), potem lahko rečemo, da je razlika med starim in novim liberalizmom
pravzaprav razlika med liberalizmom in neoliberalizmom.
Toda iz tega ne sledi, da je neoliberalizem izključno ekonomska dok
trina. Je tudi politična ideologija. Predvsem pa je, kot je pokazal Tomaž
Mastnak – opirajoč se na analize Michela Foucaulta in Wendy Brown –,
4 Zavzemanja za minimalno državo ne smemo enačiti z zavzemanjem za šibko državo, kajti
»minimalna država ni sinonim za šibko državo« (Losurdo, 2001: str. 188). Prav nasprotno,
minimalna država je mišljena kot močna država, katere področje delovanja je omejeno.
Minimalna država, kakor jo pojmuje klasična liberalna teorija, je »omejena na funkcije
zaščite vseh njenih državljanov pred nasiljem, krajo, sleparstvom in na uveljavljanje po-
godb« (Nozick, 1974: str. 26). Za Nozickovo libertarno oziroma neoliberalno pojmovanje
države pa je značilno tudi, da država ne sme uporabiti svojega aparata prisile za to, »da bi
nekatere državljane prisilila, da pomagajo drugim, ali da bi ljudem prepovedala določene
dejavnosti za njihovo lastno dobro ali zaščito« (ibid.: str. IX). Tudi za znamenitega neolibe
ralca Hayeka je edina funkcija političnih institucij »ohranjanje reda in zakona« (Hayek,
1973, v Losurdo, 2011: str. 187–188).
5 V tem smislu je liberalna država tudi laična država, to je država, ki se ne istoveti niti z
določeno religijo niti z določenim politično-filozofskim nazorom (ibid.).
16
žava), ampak paternalistična država, ki skrbi za svoje državljane, kot da bi
bili večno nedoletni, in jim predpisuje srečo (ibid.: str. 132). Pogoj za obstoj
obeh omenjenih vrst liberalizma – ekonomskega in političnega – pa vidi
Bobbio v tako imenovanem etičnem liberalizmu, to je »v doktrini, ki po
stavlja posameznika, in posledično individualno svobodo v obeh pome
nih, negativne in pozitivne svobode, na prvo mesto na lestvici vrednot.
Tako zahteva po ekonomski kot po politični svobodi pa sta praktični pos
ledici aksiološkega primata posameznika, ki ju je mogoče prevesti v pravi
la in institucije« (ibid.: str. 125–126).
Iz tega izhaja, da je ekonomskemu in političnemu liberalizmu skup
no zagovarjanje svobode in minimalne države,4 tisto, po čemer se razliku
jeta, pa je dejstvo, da gre v prvem primeru predvsem za omejevanje pose
ganja države v ekonomsko sfero (da se zagotovi svobodno delovanje trga,
svoboda trgovanja itd.), v drugem pa za omejevanje njenega poseganja na
duhovno oziroma etično in religiozno področje (Bobbio, 1995: str. 124),5
zato da se zagotovi vsakemu človeku svoboda od države na duhovnem
področju (svoboda misli, veroizpovedi itd.). Čeprav gre v obeh primerih
za zagotavljanje svobode, pa ne gre za isto pojmovanje svobode. Tako lah
ko namreč sklepamo na podlagi interpretacije, ki jo je podal John Stuart
Mill v svoji znameniti razpravi o svobodi, ko je zapisal, da njegovo »na
čelo individualne svobode ni del doktrine svobodnega trgovanja« (Mill,
2003: str. 232). To pomeni, da vsaj njegova različica starega liberalizma, ka
tere bistv o je individualna svoboda, izključuje ekonomsko dejavnost. Če
privzamemo razlago, da je neoliberalizem nastal iz »srečanja med libera
lizmom in ekonomijo« na začetku dvajsetega stoletja (Mastnak, 2016: str.
16), potem lahko rečemo, da je razlika med starim in novim liberalizmom
pravzaprav razlika med liberalizmom in neoliberalizmom.
Toda iz tega ne sledi, da je neoliberalizem izključno ekonomska dok
trina. Je tudi politična ideologija. Predvsem pa je, kot je pokazal Tomaž
Mastnak – opirajoč se na analize Michela Foucaulta in Wendy Brown –,
4 Zavzemanja za minimalno državo ne smemo enačiti z zavzemanjem za šibko državo, kajti
»minimalna država ni sinonim za šibko državo« (Losurdo, 2001: str. 188). Prav nasprotno,
minimalna država je mišljena kot močna država, katere področje delovanja je omejeno.
Minimalna država, kakor jo pojmuje klasična liberalna teorija, je »omejena na funkcije
zaščite vseh njenih državljanov pred nasiljem, krajo, sleparstvom in na uveljavljanje po-
godb« (Nozick, 1974: str. 26). Za Nozickovo libertarno oziroma neoliberalno pojmovanje
države pa je značilno tudi, da država ne sme uporabiti svojega aparata prisile za to, »da bi
nekatere državljane prisilila, da pomagajo drugim, ali da bi ljudem prepovedala določene
dejavnosti za njihovo lastno dobro ali zaščito« (ibid.: str. IX). Tudi za znamenitega neolibe
ralca Hayeka je edina funkcija političnih institucij »ohranjanje reda in zakona« (Hayek,
1973, v Losurdo, 2011: str. 187–188).
5 V tem smislu je liberalna država tudi laična država, to je država, ki se ne istoveti niti z
določeno religijo niti z določenim politično-filozofskim nazorom (ibid.).
16
