Page 238 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 238
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
kasnejše obdobje v času osamosvajanja Slovenije pa je mogoče razumeti
kot čas demokratizacije, poudarjenega pristopa od spodaj navzgor in avto-
nomnosti Pedagoškega inštituta. Za ta čas je značilno tudi širjenje njego-
vih dejavnosti na izvajanje mednarodnih raziskav znanja ter vzpostavlja-
nje interdisciplinarnega znanstvenega raziskovanja na področju vzgoje in
izobraževanja. Čeprav so bili po osamosvojitvi postavljeni trdni temelji,
na katerih izobraževalni sistem v Sloveniji sloni še danes, dr. Darko Štrajn
meni, da je nastopil čas novih reform, za katere je potreben politični in šir-
ši družbeni konsenz, ter novih paradigem v raziskovanju vzgoje izobraže-
vanja. Tudi v tem času pa odnos med znanostjo in politiko predstavlja po-
memben in nikoli razrešen izziv.
Dr. Pavel Zgaga je v svojem prispevku spomnil, da sta znanost in po-
litika tudi neizbežno prepleteni, demoniziranje politike in idealiziranje
znanosti pa ne predstavlja prave poti njunega razumevanja. Rečemo celo
lahko, da se je politika (predvsem z razvojem na podatkih temelječega od-
ločanja) poznanstvenila in znanost politizirala, ob naraščanju populizma
pa prihaja tudi do situacij, ko se znanosti ne verjame več. Izpostavil je, da
je sodelovanje med znanostjo in politiko v različnih javnih politikah, zgo-
dovinskih obdobjih in nacionalnih okoljih specifično, tako je treba misliti
in razumeti tudi sodelovanje med znanostjo in politiko na področju vzgo-
je in izobraževanja v zadnjih štiridesetih letih v Sloveniji. Zanj je do dolo-
čene mere značilno prehajanje akterjev med znanstveno in politično sfe-
ro, predvsem pa je zanj značilna odsotnost t. i. oblikovalcev politik (eng.
policy makers), oziroma pozitivne weberjanske birokracije kot posredni-
ka med znanostjo, ki ne nosi politične odgovornosti za pravilne/napač-
ne politične odločitve, ter visoko politiko, ki se na stroko (lahko tudi) ne
spozna.
Dr. Slavko Gaber je spomnil, da je bil v času osamosvojitve Slovenije
dosežen družbeni konsenz o tem, da bomo pri postavitvi izobraževalnega
sistema delovali drugače od dotedanjih praks. Pri tem ne gre zanemariti
pomena dolgega zorenja idej, številnih diskusij in tudi nestrinjanj. Hkrati
pa je odločitev politike za vednost, znanje in znanost pomenila, da njenih
podatkov ni bilo več mogoče spregledati. Izpostavil je, da je nemogoče po-
staviti (vzgojno-izobraževalni) sistem, ki bo večno deloval, pomembno pa
mu je dati temelje, da se lahko razvije in smiselno upravlja. Pri tem sta te-
meljna naklonjenost in vzajemno pripoznavanje znanosti in politike po-
trebna in ključna.
Dr. Tatjana Vonta je predstavila začetke t. i. akcijskega raziskovanja
na področju predšolske vzgoje v Sloveniji. To je predstavljalo pomemben
premik od deskriptivnih raziskav, ki so ugotavljale obstoječe stanje na po-
dročju predšolske vzgoje, k intenzivnejšemu sodelovanju in oblikovanju
236
kasnejše obdobje v času osamosvajanja Slovenije pa je mogoče razumeti
kot čas demokratizacije, poudarjenega pristopa od spodaj navzgor in avto-
nomnosti Pedagoškega inštituta. Za ta čas je značilno tudi širjenje njego-
vih dejavnosti na izvajanje mednarodnih raziskav znanja ter vzpostavlja-
nje interdisciplinarnega znanstvenega raziskovanja na področju vzgoje in
izobraževanja. Čeprav so bili po osamosvojitvi postavljeni trdni temelji,
na katerih izobraževalni sistem v Sloveniji sloni še danes, dr. Darko Štrajn
meni, da je nastopil čas novih reform, za katere je potreben politični in šir-
ši družbeni konsenz, ter novih paradigem v raziskovanju vzgoje izobraže-
vanja. Tudi v tem času pa odnos med znanostjo in politiko predstavlja po-
memben in nikoli razrešen izziv.
Dr. Pavel Zgaga je v svojem prispevku spomnil, da sta znanost in po-
litika tudi neizbežno prepleteni, demoniziranje politike in idealiziranje
znanosti pa ne predstavlja prave poti njunega razumevanja. Rečemo celo
lahko, da se je politika (predvsem z razvojem na podatkih temelječega od-
ločanja) poznanstvenila in znanost politizirala, ob naraščanju populizma
pa prihaja tudi do situacij, ko se znanosti ne verjame več. Izpostavil je, da
je sodelovanje med znanostjo in politiko v različnih javnih politikah, zgo-
dovinskih obdobjih in nacionalnih okoljih specifično, tako je treba misliti
in razumeti tudi sodelovanje med znanostjo in politiko na področju vzgo-
je in izobraževanja v zadnjih štiridesetih letih v Sloveniji. Zanj je do dolo-
čene mere značilno prehajanje akterjev med znanstveno in politično sfe-
ro, predvsem pa je zanj značilna odsotnost t. i. oblikovalcev politik (eng.
policy makers), oziroma pozitivne weberjanske birokracije kot posredni-
ka med znanostjo, ki ne nosi politične odgovornosti za pravilne/napač-
ne politične odločitve, ter visoko politiko, ki se na stroko (lahko tudi) ne
spozna.
Dr. Slavko Gaber je spomnil, da je bil v času osamosvojitve Slovenije
dosežen družbeni konsenz o tem, da bomo pri postavitvi izobraževalnega
sistema delovali drugače od dotedanjih praks. Pri tem ne gre zanemariti
pomena dolgega zorenja idej, številnih diskusij in tudi nestrinjanj. Hkrati
pa je odločitev politike za vednost, znanje in znanost pomenila, da njenih
podatkov ni bilo več mogoče spregledati. Izpostavil je, da je nemogoče po-
staviti (vzgojno-izobraževalni) sistem, ki bo večno deloval, pomembno pa
mu je dati temelje, da se lahko razvije in smiselno upravlja. Pri tem sta te-
meljna naklonjenost in vzajemno pripoznavanje znanosti in politike po-
trebna in ključna.
Dr. Tatjana Vonta je predstavila začetke t. i. akcijskega raziskovanja
na področju predšolske vzgoje v Sloveniji. To je predstavljalo pomemben
premik od deskriptivnih raziskav, ki so ugotavljale obstoječe stanje na po-
dročju predšolske vzgoje, k intenzivnejšemu sodelovanju in oblikovanju
236
