Page 239 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 239
u. štremfel ■ poročilo z okrogle mize ob izteku raziskovalne poti d. štrajna
inovacij skupaj s praktiki. Takšna poglobljena oblika sodelovanja s prakti-
ki v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, kate-
rega dolgoletna vodja je bila dr. Tatjana Vonta, poteka še danes. Izpostavila
je, da so njeno 42-letno kariero raziskovalke na Pedagoškem inštitutu za-
znamovala tudi obdobja izrazito pomanjkljivega financiranja raziskav, če-
prav je bil njihov pomen s strani politike pripoznan, ter menjave 11 direk-
torjev in direktoric.
Mag. Marjan Šetinc se je spomnil začetkov mednarodnih sodelovanj
(npr. UNESCO, ERA), ki so zaznamovala raziskovalno delo v obdobju
osamosvajanja Slovenije. Podrobno je pojasnil začetke izvajanja medna-
rodnih raziskav znanja v Sloveniji, ki jih je motivirala želja po zunanjem
vpogledu v stanje vzgoje in izobraževanja. Prva izvedena raziskava leta
1989 je pokazala velike razlike v znanju dijakov in dijakinj na področju
matematike in naravoslovja med slovenskimi šolami ter prinesla t. i. zuna-
nje dokaze ter podlage, da je treba nekaj storiti in spremeniti.
Ddr. Zdenko Kodelja je odnos med znanostjo in politiko v zadnjih
štiridesetih letih na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji opisal kot
nihanje med dvema ekstremoma – političnim voluntarizmom, ki je dolo-
čal šolske reforme (npr. usmerjeno izobraževanje), ter vsaj deklarativnim
sklicevanjem šolskega ministra oziroma ministrice na na podatkih teme-
lječe odločanje. Poudaril je problematičnost prepletanja teh dveh ekstre-
mov v obliki, da se skuša z raziskavami legitimirati politični voluntari-
zem, ter v tem pogledu izpostavil pomen sodelovanja znanosti in politike
že v začetni fazi oblikovanja politik. Izmed omejitev na podatkih temelje-
čega odločanja, sicer izhajajočega iz anglosaškega sveta, je izpostavil arbi-
trarnost politike pri tem, kaj so tisti (znanstveni) rezultati, ki zanjo veljajo,
in dejstva, na podlagi katerih bo izvajala svoje politike. Čeprav politične
odločitve lahko izhajajo iz dejstev, je treba upoštevati, da politika končne
odločitve vedno sprejme sama na podlagi vrednostnih sodb, zanje pa nosi
tudi politično odgovornost in posledice. Kot omejitev na podatkih teme-
lječega odločanja lahko razumemo tudi neenotnost stroke o tem, kaj je na
določenih področjih in v določenih situacijah ključno. Pri tem na podro-
čju vzgoje in izobraževanja na primer lahko prihaja do konceptualnih na-
sprotij med raziskovalnimi trendi, med t. i. tradicionalisti in inovatorji,
med zagovorniki različnih metod in tudi med zagovorniki različnih idej
o arhitekturi šolskega sistema. Iz navedenega razloga je pomembno, da se
tudi z vzgojo in izobraževanjem ne ukvarja ena sama znanstvena discipli-
na, ki bi določala prave strokovne rešitve, temveč da se politika snuje in iz-
vaja v skladu s spoznanji različnih strok.
Izkušnje, ki so jih sogovorniki in sogovornica nabirali v specifičnem
in pomembnem zgodovinskem momentu desetletje pred in tri desetletja
237
inovacij skupaj s praktiki. Takšna poglobljena oblika sodelovanja s prakti-
ki v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, kate-
rega dolgoletna vodja je bila dr. Tatjana Vonta, poteka še danes. Izpostavila
je, da so njeno 42-letno kariero raziskovalke na Pedagoškem inštitutu za-
znamovala tudi obdobja izrazito pomanjkljivega financiranja raziskav, če-
prav je bil njihov pomen s strani politike pripoznan, ter menjave 11 direk-
torjev in direktoric.
Mag. Marjan Šetinc se je spomnil začetkov mednarodnih sodelovanj
(npr. UNESCO, ERA), ki so zaznamovala raziskovalno delo v obdobju
osamosvajanja Slovenije. Podrobno je pojasnil začetke izvajanja medna-
rodnih raziskav znanja v Sloveniji, ki jih je motivirala želja po zunanjem
vpogledu v stanje vzgoje in izobraževanja. Prva izvedena raziskava leta
1989 je pokazala velike razlike v znanju dijakov in dijakinj na področju
matematike in naravoslovja med slovenskimi šolami ter prinesla t. i. zuna-
nje dokaze ter podlage, da je treba nekaj storiti in spremeniti.
Ddr. Zdenko Kodelja je odnos med znanostjo in politiko v zadnjih
štiridesetih letih na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji opisal kot
nihanje med dvema ekstremoma – političnim voluntarizmom, ki je dolo-
čal šolske reforme (npr. usmerjeno izobraževanje), ter vsaj deklarativnim
sklicevanjem šolskega ministra oziroma ministrice na na podatkih teme-
lječe odločanje. Poudaril je problematičnost prepletanja teh dveh ekstre-
mov v obliki, da se skuša z raziskavami legitimirati politični voluntari-
zem, ter v tem pogledu izpostavil pomen sodelovanja znanosti in politike
že v začetni fazi oblikovanja politik. Izmed omejitev na podatkih temelje-
čega odločanja, sicer izhajajočega iz anglosaškega sveta, je izpostavil arbi-
trarnost politike pri tem, kaj so tisti (znanstveni) rezultati, ki zanjo veljajo,
in dejstva, na podlagi katerih bo izvajala svoje politike. Čeprav politične
odločitve lahko izhajajo iz dejstev, je treba upoštevati, da politika končne
odločitve vedno sprejme sama na podlagi vrednostnih sodb, zanje pa nosi
tudi politično odgovornost in posledice. Kot omejitev na podatkih teme-
lječega odločanja lahko razumemo tudi neenotnost stroke o tem, kaj je na
določenih področjih in v določenih situacijah ključno. Pri tem na podro-
čju vzgoje in izobraževanja na primer lahko prihaja do konceptualnih na-
sprotij med raziskovalnimi trendi, med t. i. tradicionalisti in inovatorji,
med zagovorniki različnih metod in tudi med zagovorniki različnih idej
o arhitekturi šolskega sistema. Iz navedenega razloga je pomembno, da se
tudi z vzgojo in izobraževanjem ne ukvarja ena sama znanstvena discipli-
na, ki bi določala prave strokovne rešitve, temveč da se politika snuje in iz-
vaja v skladu s spoznanji različnih strok.
Izkušnje, ki so jih sogovorniki in sogovornica nabirali v specifičnem
in pomembnem zgodovinskem momentu desetletje pred in tri desetletja
237
