Page 237 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 237
u. štremfel ■ poročilo z okrogle mize ob izteku raziskovalne poti d. štrajna
Darka Štrajna se kaže v številnih povabilih za njegovo sodelovanje z dru-
gimi raziskovalnimi sredinami in obenem javnimi nastopi, pa tudi z vklju-
čevanjem v uredniške odbore znanstvenih revij. Nastopal je na vrsti kon-
ferenc z znanstveno-raziskovalnimi prispevki, pogosto pa se pojavlja tudi
v različnih medijih s strokovnimi prispevki, poljudnimi članki, intervjuji.
Dr. Darko Štrajn se torej izkazuje kot izjemno ploden raziskovalec
na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga interdisciplinarno povezuje z
drugimi vedami, in kot družbeno angažiran intelektualec, ki si s svojim
delom – znanstvenim in strokovnim – kontinuirano prizadeva za izbolj-
šave na področju vzgoje in izobraževanja ter na drugih področjih družbe-
nega življenja.
Poročilo z okrogle mize
Ob formalnem izteku raziskovalne poti dr. Darka Štrajna je Slovensko
društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) 5. 12. 2019 orga-
niziralo okroglo mizo, v središču katere so bili razmisleki o odnosu med
znanostjo in politiko na področju vzgoje in izobraževanja, ožje, kako se ta
odnos razvija skozi čas, kaj nanj vpliva in kaj se lahko naučimo iz obdobja
preteklih 40 let.
Okroglo mizo je kot izraz spoštovanja in hvaležnosti do kolega dr.
Darka Štrajna organiziral in vodil ddr. Zdenko Kodelja, na njej pa so so-
delovali tudi dr. Slavko Gaber, mag. Marjan Šetinc, dr. Tatjana Vonta
ter dr. Pavel Zgaga. Ugledni gostje, s katerimi je dr. Darko Štrajn sode-
loval na svoji formalni raziskovalni poti, so svoje misli in poglede o so-
delovanju med znanostjo in politiko na področju vzgoje in izobraževa-
nja črpali iz svojih bogatih izkušenj ter temeljnih filozofskih izhodišč tega
sodelovanja.
V uvodnem nagovoru se je dr. Darko Štrajn iz perspektive sodelova-
nja znanosti in politike spominjal svoje raziskovalne poti. Socialistično
reformo vzgoje in izobraževanja s t. i. usmerjenim izobraževanjem je iz-
postavil kot začetek dileme med vzgojo in izobraževanjem kot proce-
som posredovanja znanja na eni strani in usposabljanja za poklice na dru-
gi strani. Družboslovno-humanistična intelektualna elita tistega časa je
do usmerjenega izobraževanja kot usposabljanja za poklice in odmika od
šole kot posredovalke znanja in kulture imela številne strokovne zadrž-
ke. Pedagoški inštitut je le-te jasno izrazil z organizacijo simpozija o vse-
stransko razviti osebnosti. Čeprav je ta po oceni govorca sicer predsta-
vljal epistemološki preboj v slovenskih vedah v vzgoji in izobraževanju, je
hkrati sprožil spor s takratno vladajočo oblastjo, katerega rezultat je bila
skorajšnja ukinitev Pedagoškega inštituta. Začetek njegovega direktoro-
vanja Pedagoškemu inštitutu leta 1986 so zato zaznamovali negotovi časi,
235
Darka Štrajna se kaže v številnih povabilih za njegovo sodelovanje z dru-
gimi raziskovalnimi sredinami in obenem javnimi nastopi, pa tudi z vklju-
čevanjem v uredniške odbore znanstvenih revij. Nastopal je na vrsti kon-
ferenc z znanstveno-raziskovalnimi prispevki, pogosto pa se pojavlja tudi
v različnih medijih s strokovnimi prispevki, poljudnimi članki, intervjuji.
Dr. Darko Štrajn se torej izkazuje kot izjemno ploden raziskovalec
na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga interdisciplinarno povezuje z
drugimi vedami, in kot družbeno angažiran intelektualec, ki si s svojim
delom – znanstvenim in strokovnim – kontinuirano prizadeva za izbolj-
šave na področju vzgoje in izobraževanja ter na drugih področjih družbe-
nega življenja.
Poročilo z okrogle mize
Ob formalnem izteku raziskovalne poti dr. Darka Štrajna je Slovensko
društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) 5. 12. 2019 orga-
niziralo okroglo mizo, v središču katere so bili razmisleki o odnosu med
znanostjo in politiko na področju vzgoje in izobraževanja, ožje, kako se ta
odnos razvija skozi čas, kaj nanj vpliva in kaj se lahko naučimo iz obdobja
preteklih 40 let.
Okroglo mizo je kot izraz spoštovanja in hvaležnosti do kolega dr.
Darka Štrajna organiziral in vodil ddr. Zdenko Kodelja, na njej pa so so-
delovali tudi dr. Slavko Gaber, mag. Marjan Šetinc, dr. Tatjana Vonta
ter dr. Pavel Zgaga. Ugledni gostje, s katerimi je dr. Darko Štrajn sode-
loval na svoji formalni raziskovalni poti, so svoje misli in poglede o so-
delovanju med znanostjo in politiko na področju vzgoje in izobraževa-
nja črpali iz svojih bogatih izkušenj ter temeljnih filozofskih izhodišč tega
sodelovanja.
V uvodnem nagovoru se je dr. Darko Štrajn iz perspektive sodelova-
nja znanosti in politike spominjal svoje raziskovalne poti. Socialistično
reformo vzgoje in izobraževanja s t. i. usmerjenim izobraževanjem je iz-
postavil kot začetek dileme med vzgojo in izobraževanjem kot proce-
som posredovanja znanja na eni strani in usposabljanja za poklice na dru-
gi strani. Družboslovno-humanistična intelektualna elita tistega časa je
do usmerjenega izobraževanja kot usposabljanja za poklice in odmika od
šole kot posredovalke znanja in kulture imela številne strokovne zadrž-
ke. Pedagoški inštitut je le-te jasno izrazil z organizacijo simpozija o vse-
stransko razviti osebnosti. Čeprav je ta po oceni govorca sicer predsta-
vljal epistemološki preboj v slovenskih vedah v vzgoji in izobraževanju, je
hkrati sprožil spor s takratno vladajočo oblastjo, katerega rezultat je bila
skorajšnja ukinitev Pedagoškega inštituta. Začetek njegovega direktoro-
vanja Pedagoškemu inštitutu leta 1986 so zato zaznamovali negotovi časi,
235
