Page 236 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 236
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
predvsem na študij funkcioniranja izobraževanja v družbenem kontekstu.
Z vzpostavitvijo raziskovalnih programov, financiranih s strani Agencije
RS za razvoj in raziskovanje, je kar tri zaporedna petletna obdobja vodil
matični raziskovalni program inštituta z naslovom »Edukacijske razi-
skave« in ga vzpostavil kot pomembno referenco na tem področju. Leta
2004 je bil program »Edukacijske raziskave« (P5-0106), pod njegovim
vodstvom, po mnenju ARRS med najuspešnejšimi v Sloveniji (http://
www.arrs.gov.si/sl/progproj/rprog/gradivo/inc/Naj-razisk-prog-2004.
pdf). Vseskozi pa se je ob svojem znanstveno-raziskovalnim delom in sko-
zi njega izkazoval kot izjemen družbeno angažiran intelektualec.
Doslej je izdal pet monografij, prispeval številna poglavja v mo-
nografijah in, poleg številnih prispevkov in medijskih pojavljanj, ob-
javil preko sto raziskovalnih člankov in esejev. Je tudi soavtor več
učbenikov s področja državljanske vzgoje in etike. Njegova celotna biblio-
grafija je dostopna na https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/
bib201_20201204_220027_09436.html.
V času ključne šolske reforme (1996–1999) je bil član Nacionalne ku-
rikularne komisije. V vsem času svoje profesionalne dejavnosti je sodeloval
na mnogih mednarodnih srečanjih (Velika Britanija, Francija, Švedska,
Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Kitajska, Južna Koreja, ZDA,
Poljska ...). Leta 1998 je za štiri mesece obiskal Amsterdam School of
Cultural Analysis (ASCA), posebno enoto podiplomskih študijev na am-
sterdamski univerzi. Občasno predava na različnih fakultetah Univerze v
Ljubljani (Filozofska, Pedagoška, Fakulteta za družbene vede), redno pa
na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH) v Ljubljani (sedaj
AMEU-ISH). Na tej fakulteti je bil v začetku l. 2009 izvoljen v naziv re-
dnega profesorja.
V svojem delu dr. Darko Štrajn s povezovanjem različnih ved in/ali
področij vednosti ter z ohranjanjem tematske širine utrjuje vez s tradici-
jo pedagogike in hkrati vez s sodobnimi dogajanji v mednarodnem razi-
skovalnem prostoru. Njegov teoretski opus je izjemno širok in obsežen.
Zanimajo ga tako teoretski premiki v vzgoji in izobraževanju kot tudi di-
namika šolskih reformnih procesov. Koncept »družbe znanja« je v pro-
blematičnem postneoliberalnem kontekstu izraziteje postal predmet nje-
gove kritične refleksije. V družbeni realnosti ugotavljamo stabilizacijo
šolskega sistema in kurikulov ter prve indikacije načrtovanj novih obse-
žnejših šolskih reform s pričetkom okoli l. 2020, kar edukacijskim vedam
postavlja zahteve, da na novo premislijo in postavijo izhodišča, koncep-
te in projekcije v dolgoročnem smislu. Znanstveni in raziskovalni dosež-
ki dr. Štrajna so torej raznoliki in kažejo na poudarjeno interdisciplinarno
profiliranost. Odziv strokovne javnosti in širšega okolja na delovanje dr.
234
predvsem na študij funkcioniranja izobraževanja v družbenem kontekstu.
Z vzpostavitvijo raziskovalnih programov, financiranih s strani Agencije
RS za razvoj in raziskovanje, je kar tri zaporedna petletna obdobja vodil
matični raziskovalni program inštituta z naslovom »Edukacijske razi-
skave« in ga vzpostavil kot pomembno referenco na tem področju. Leta
2004 je bil program »Edukacijske raziskave« (P5-0106), pod njegovim
vodstvom, po mnenju ARRS med najuspešnejšimi v Sloveniji (http://
www.arrs.gov.si/sl/progproj/rprog/gradivo/inc/Naj-razisk-prog-2004.
pdf). Vseskozi pa se je ob svojem znanstveno-raziskovalnim delom in sko-
zi njega izkazoval kot izjemen družbeno angažiran intelektualec.
Doslej je izdal pet monografij, prispeval številna poglavja v mo-
nografijah in, poleg številnih prispevkov in medijskih pojavljanj, ob-
javil preko sto raziskovalnih člankov in esejev. Je tudi soavtor več
učbenikov s področja državljanske vzgoje in etike. Njegova celotna biblio-
grafija je dostopna na https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/
bib201_20201204_220027_09436.html.
V času ključne šolske reforme (1996–1999) je bil član Nacionalne ku-
rikularne komisije. V vsem času svoje profesionalne dejavnosti je sodeloval
na mnogih mednarodnih srečanjih (Velika Britanija, Francija, Švedska,
Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Kitajska, Južna Koreja, ZDA,
Poljska ...). Leta 1998 je za štiri mesece obiskal Amsterdam School of
Cultural Analysis (ASCA), posebno enoto podiplomskih študijev na am-
sterdamski univerzi. Občasno predava na različnih fakultetah Univerze v
Ljubljani (Filozofska, Pedagoška, Fakulteta za družbene vede), redno pa
na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH) v Ljubljani (sedaj
AMEU-ISH). Na tej fakulteti je bil v začetku l. 2009 izvoljen v naziv re-
dnega profesorja.
V svojem delu dr. Darko Štrajn s povezovanjem različnih ved in/ali
področij vednosti ter z ohranjanjem tematske širine utrjuje vez s tradici-
jo pedagogike in hkrati vez s sodobnimi dogajanji v mednarodnem razi-
skovalnem prostoru. Njegov teoretski opus je izjemno širok in obsežen.
Zanimajo ga tako teoretski premiki v vzgoji in izobraževanju kot tudi di-
namika šolskih reformnih procesov. Koncept »družbe znanja« je v pro-
blematičnem postneoliberalnem kontekstu izraziteje postal predmet nje-
gove kritične refleksije. V družbeni realnosti ugotavljamo stabilizacijo
šolskega sistema in kurikulov ter prve indikacije načrtovanj novih obse-
žnejših šolskih reform s pričetkom okoli l. 2020, kar edukacijskim vedam
postavlja zahteve, da na novo premislijo in postavijo izhodišča, koncep-
te in projekcije v dolgoročnem smislu. Znanstveni in raziskovalni dosež-
ki dr. Štrajna so torej raznoliki in kažejo na poudarjeno interdisciplinarno
profiliranost. Odziv strokovne javnosti in širšega okolja na delovanje dr.
234
