Page 56 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 56
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
koristno ločiti med učenci, ki so storilci, in tistimi, ki so priče nasilja.
Podobno so neposredno o izkušnji anketiranih učiteljev spraševala samo
vprašanja, ki se nanašajo na grožnjo, telesno nasilje in strah pred poškod-
bo ali vznemirjanje učiteljev, na podlagi ostalih vprašanj pa ni bilo možno
sklepati, kolikšen delež učiteljev je sam doživel preverjane oblike nasilja.
Zato morda ni bila uspešno zajeta resnična pojavnost nasilja nad učitelji.
Predhodne raziskave so dodatno pokazale, da je pogosta oblika nasilja nad
učitelji poškodovanje njihovega premoženja (Dzuka in Dalbert, 2007;
Espelage et al., 2013; Lokmić et al., 2013). Zato bi bilo dobro v prihodnjih
raziskavah preveriti še pojavnost te oblike nasilja. V prihodnje bi bilo do-
bro tudi izmeriti, kako pogosto učitelji doživljajo določena obnašanja, od
koliko različnih učencev, v kolikšni meri delijo neprijetne izkušnje z dru-
gimi učitelji, ravnatelji in strokovno službo v šoli ter kolikšno podporo
prejemajo. Delitev neprijetnih izkušenj in prepoznavanje takšnih obna-
šanj kot nasilja, ne pa kot neprimernega vedenja učencev, ki naj bi ga uči-
telji sami popravljali, lahko pomaga celotni šolski skupnosti pri soočanju
s problemom.
Če povzamemo, raziskava ponuja nov pogled na problem v šolah,
ki ga poznamo od nekdaj, ter je lahko izhodišče tistim, ki oblikujejo izo-
braževalno politiko, da bi lahko prepoznali problematiko nasilja v šolah,
kjer je poleg osnovnega vrstniškega nasilja prisotno tudi nasilje nad učite-
lji, s ciljem uvedbe ukrepov, potrebnih za preprečevanje nasilja in zaščito
udeležencev.
Zaključek
Rezultati te raziskave, izpeljane na vzorcu zagrebških učencev in učite-
ljev, sporočajo, da je v šolah prisotno nasilje učencev nad učitelji, posebej
verbalno nasilje, ki se kaže kot imenovanje učiteljev s sramotilnimi ime-
ni, izzivanje učiteljev, grožnje s poškodbami in pogosti prepiri med učenci
in učitelji. Čeprav v manjši meri je del učiteljev že doživel grožnje in tele-
sne napade s strani učencev ter čuti strah pred poškodbami ali vznemirja-
njem. Ko gre za primerjavo učencev in učiteljev, se je pokazalo, da učenci v
večji meri kot učitelji zaznavajo prisotnost dveh oblik nasilja – imenovanj
s sramotilnimi imeni in izzivanja učiteljev.
V skladu s predhodnimi raziskavami so učenci bolj nagnjeni k ne-
gativnejšim ocenam šolske klime v primerjavi z učitelji. Šolska klima se je
pokazala kot pomemben napovednik različnih oblik nasilja učencev nad
učitelji, razen telesnih napadov s strani učencev. Toda, za čim boljše opi-
sovanje in predvidevanje nasilja nad učitelji in da ga lahko kontroliramo,
moramo upoštevati številne dejavnike, ki so se pokazali kot bistveni pri
pojasnjevanju problema nasilja.
54
koristno ločiti med učenci, ki so storilci, in tistimi, ki so priče nasilja.
Podobno so neposredno o izkušnji anketiranih učiteljev spraševala samo
vprašanja, ki se nanašajo na grožnjo, telesno nasilje in strah pred poškod-
bo ali vznemirjanje učiteljev, na podlagi ostalih vprašanj pa ni bilo možno
sklepati, kolikšen delež učiteljev je sam doživel preverjane oblike nasilja.
Zato morda ni bila uspešno zajeta resnična pojavnost nasilja nad učitelji.
Predhodne raziskave so dodatno pokazale, da je pogosta oblika nasilja nad
učitelji poškodovanje njihovega premoženja (Dzuka in Dalbert, 2007;
Espelage et al., 2013; Lokmić et al., 2013). Zato bi bilo dobro v prihodnjih
raziskavah preveriti še pojavnost te oblike nasilja. V prihodnje bi bilo do-
bro tudi izmeriti, kako pogosto učitelji doživljajo določena obnašanja, od
koliko različnih učencev, v kolikšni meri delijo neprijetne izkušnje z dru-
gimi učitelji, ravnatelji in strokovno službo v šoli ter kolikšno podporo
prejemajo. Delitev neprijetnih izkušenj in prepoznavanje takšnih obna-
šanj kot nasilja, ne pa kot neprimernega vedenja učencev, ki naj bi ga uči-
telji sami popravljali, lahko pomaga celotni šolski skupnosti pri soočanju
s problemom.
Če povzamemo, raziskava ponuja nov pogled na problem v šolah,
ki ga poznamo od nekdaj, ter je lahko izhodišče tistim, ki oblikujejo izo-
braževalno politiko, da bi lahko prepoznali problematiko nasilja v šolah,
kjer je poleg osnovnega vrstniškega nasilja prisotno tudi nasilje nad učite-
lji, s ciljem uvedbe ukrepov, potrebnih za preprečevanje nasilja in zaščito
udeležencev.
Zaključek
Rezultati te raziskave, izpeljane na vzorcu zagrebških učencev in učite-
ljev, sporočajo, da je v šolah prisotno nasilje učencev nad učitelji, posebej
verbalno nasilje, ki se kaže kot imenovanje učiteljev s sramotilnimi ime-
ni, izzivanje učiteljev, grožnje s poškodbami in pogosti prepiri med učenci
in učitelji. Čeprav v manjši meri je del učiteljev že doživel grožnje in tele-
sne napade s strani učencev ter čuti strah pred poškodbami ali vznemirja-
njem. Ko gre za primerjavo učencev in učiteljev, se je pokazalo, da učenci v
večji meri kot učitelji zaznavajo prisotnost dveh oblik nasilja – imenovanj
s sramotilnimi imeni in izzivanja učiteljev.
V skladu s predhodnimi raziskavami so učenci bolj nagnjeni k ne-
gativnejšim ocenam šolske klime v primerjavi z učitelji. Šolska klima se je
pokazala kot pomemben napovednik različnih oblik nasilja učencev nad
učitelji, razen telesnih napadov s strani učencev. Toda, za čim boljše opi-
sovanje in predvidevanje nasilja nad učitelji in da ga lahko kontroliramo,
moramo upoštevati številne dejavnike, ki so se pokazali kot bistveni pri
pojasnjevanju problema nasilja.
54
