Page 53 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 53
prpić, j. pavičić vukičević, m. korda ■ šolska klima kot napovedovalec nasilja ...
pred poškodbo ali vznemirjanjem. Ostale oblike nasilja najbolje napove-
duje stališče učiteljev, da si učenci ne prizadevajo dobiti najboljše ocene.
Niti ena postavka na vzorcu učiteljev ne napoveduje pomembne ravni na-
silja v obliki pogostih prepirov med učenci in učitelji.
Razprava
Percepcija nasilja nad učitelji
Večina dosedanjih raziskav je preverjala percepcijo nasilja učencev nad
učitelji na vzorcu učencev (Chen in Astor, 2009) ali na vzorcu učiteljev
(Dzuka in Dalbert, 2007; Kauppi in Pörhölä, 2012; McMahon et al.,
2014). Ta raziskava ponuja poseben vpogled v odnos med učenci in učitelji
v percepciji različnih oblik nasilja učencev nad učitelji. Glede na razsežnost
obnašanja, ki ga zajema, je verbalno nasilje v tej raziskavi opisano z različ-
nimi oblikami. Te so: imenovanje s sramotilnimi imeni, izjave o udarja-
nju učiteljev, izzivanje učiteljev in pogosti prepiri. Skladno s predhodni-
mi raziskavami (Dzuka in Dalbert, 2007; Espelage et al., 2013; Lokmić et
al., 2013) so se učitelji tudi v tej raziskavi izkazali za najbolj izpostavljene
verbalnim oblikam nasilja, zlasti imenovanju s sramotilnimi imeni in izzi-
vanju učiteljev po poročanju učencev ter izzivanju učiteljev po poročanju
učiteljev. Na vzorcu hrvaških učiteljev je vsega skupaj 3 % učiteljev doži-
velo grožnje z nasiljem, 2 % učiteljev pa telesno nasilje. Pridobljeni podat-
ki kažejo nižjo raven groženj in telesnih napadov v primerjavi s predho-
dnimi raziskavami, kjer se pojavnost telesnega nasilja nad učitelji giblje od
4 % (Dzuka in Dalbert, 2007; McMahon et al., 2014) do 45 % učiteljev
(Scottish Executive Department, 2004 po Lokmić et al., 2013). Razlike v
pojavnosti telesnega nasilja nad učitelji lahko ob dejanskih pripišemo tudi
metodološkim razlikam v izpeljavi raziskave.
Rezultati raziskave dodatno sporočajo, da učenci in učitelji v pribli-
žno enaki meri zaznavajo prisotnost večine opazovanih oblik nasilja v nji-
hovi šoli. Vendar učenci v večji meri zaznavajo, da učenci na njihovi šoli
učitelje imenujejo s sramotilnimi imeni ter da se učenci in učitelji pogosto
prepirajo. Razlike med učenci in učitelji v percepciji pojavnosti imenova-
nja učiteljev s sramotilnimi imeni lahko pojasnimo s tem, da gre za obna-
šanje, ki lahko poteka tudi brez vednosti učiteljev. Učenci lahko med se-
boj učitelje imenujejo na različne načine, ne da bi jih kdaj imenovali tako,
da bi jih učitelji slišali. Kar zadeva pogostost prepirov, se učenci in učite-
lji lahko razlikujejo v razumevanju definicije prepira: učenci lahko razu-
mejo kot prepir že določene razprave ali nesoglasja, učitelji pa lahko pre-
pir definirajo bolj resno.
51
pred poškodbo ali vznemirjanjem. Ostale oblike nasilja najbolje napove-
duje stališče učiteljev, da si učenci ne prizadevajo dobiti najboljše ocene.
Niti ena postavka na vzorcu učiteljev ne napoveduje pomembne ravni na-
silja v obliki pogostih prepirov med učenci in učitelji.
Razprava
Percepcija nasilja nad učitelji
Večina dosedanjih raziskav je preverjala percepcijo nasilja učencev nad
učitelji na vzorcu učencev (Chen in Astor, 2009) ali na vzorcu učiteljev
(Dzuka in Dalbert, 2007; Kauppi in Pörhölä, 2012; McMahon et al.,
2014). Ta raziskava ponuja poseben vpogled v odnos med učenci in učitelji
v percepciji različnih oblik nasilja učencev nad učitelji. Glede na razsežnost
obnašanja, ki ga zajema, je verbalno nasilje v tej raziskavi opisano z različ-
nimi oblikami. Te so: imenovanje s sramotilnimi imeni, izjave o udarja-
nju učiteljev, izzivanje učiteljev in pogosti prepiri. Skladno s predhodni-
mi raziskavami (Dzuka in Dalbert, 2007; Espelage et al., 2013; Lokmić et
al., 2013) so se učitelji tudi v tej raziskavi izkazali za najbolj izpostavljene
verbalnim oblikam nasilja, zlasti imenovanju s sramotilnimi imeni in izzi-
vanju učiteljev po poročanju učencev ter izzivanju učiteljev po poročanju
učiteljev. Na vzorcu hrvaških učiteljev je vsega skupaj 3 % učiteljev doži-
velo grožnje z nasiljem, 2 % učiteljev pa telesno nasilje. Pridobljeni podat-
ki kažejo nižjo raven groženj in telesnih napadov v primerjavi s predho-
dnimi raziskavami, kjer se pojavnost telesnega nasilja nad učitelji giblje od
4 % (Dzuka in Dalbert, 2007; McMahon et al., 2014) do 45 % učiteljev
(Scottish Executive Department, 2004 po Lokmić et al., 2013). Razlike v
pojavnosti telesnega nasilja nad učitelji lahko ob dejanskih pripišemo tudi
metodološkim razlikam v izpeljavi raziskave.
Rezultati raziskave dodatno sporočajo, da učenci in učitelji v pribli-
žno enaki meri zaznavajo prisotnost večine opazovanih oblik nasilja v nji-
hovi šoli. Vendar učenci v večji meri zaznavajo, da učenci na njihovi šoli
učitelje imenujejo s sramotilnimi imeni ter da se učenci in učitelji pogosto
prepirajo. Razlike med učenci in učitelji v percepciji pojavnosti imenova-
nja učiteljev s sramotilnimi imeni lahko pojasnimo s tem, da gre za obna-
šanje, ki lahko poteka tudi brez vednosti učiteljev. Učenci lahko med se-
boj učitelje imenujejo na različne načine, ne da bi jih kdaj imenovali tako,
da bi jih učitelji slišali. Kar zadeva pogostost prepirov, se učenci in učite-
lji lahko razlikujejo v razumevanju definicije prepira: učenci lahko razu-
mejo kot prepir že določene razprave ali nesoglasja, učitelji pa lahko pre-
pir definirajo bolj resno.
51
