Page 55 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 55
prpić, j. pavičić vukičević, m. korda ■ šolska klima kot napovedovalec nasilja ...
niso zajeti v to raziskavo. Predhodne raziskave so v napovedovanju nasil-
nega obnašanja učencev do učiteljev pokazale pomembnost demograf-
skih spremenljivk in spremenljivk, povezanih z delovanjem širše skupno-
sti (Gottfredson et al., 2005; Khoury-Kassabri et al., 2009). Iz preverjanja
pomembnosti posameznih postavk, s katerimi merimo šolsko klimo za
pojasnjevanje razlik v različnih oblikah nasilja, se je pokazalo, da imajo te
postavke veliko večjo pomembnost, ko opazujemo njihov skupni prispe-
vek k pojasnitvi variance nasilja.
Glede na vse navedeno so percepcije odnosov med učenci in učitelji,
odnosov med učenci, avtonomije učencev in šolskih pravil bistvene pri na-
povedovanju različnih oblik nasilja nad učitelji. Bolj natančno: z ustvarja-
njem toplega in podpornega okolja, z vključevanjem učencev v odločanje
in pravila ter z zagotavljanjem strukturiranega, varnega okolja in posta-
vljanjem jasnih ter korektnih pravil bi deloma lahko vzpostavili okolje, ki
ne podpira nasilja in ki ima pripravljene odgovore nanj.
Omejitve in predlogi za prihodnje raziskave
Čeprav raziskava ponuja pomemben vpogled v percepcijo učencev in uči-
teljev o pojavnosti problema nasilja nad učitelji v hrvaških šolah ter v vlogo
šolske klime pri pojasnjevanju nasilja, ima določene pomanjkljivosti. Da
bi lahko rezultate z večjo zanesljivostjo posplošili na populacijo učencev in
učiteljev v Republiki Hrvaški, bi bilo zaželeno v vzorec vključiti večje šte-
vilo šol. Z večjim številom šol bi lahko preverjali razliko med šolami glede
na vrsto programa, po katerem poučujejo, število vpisanih učencev, urba-
nost področja, v katerem se nahajajo, velikost razredov in glede na številne
druge kazalce, ki potencialno vplivajo na delovanje šole. Raziskave so po-
kazale, da so šolska politika, ki vzpodbuja agresivnost, ogrožena kvalite-
ta odnosa med učitelji in starši ter pomanjkanje kohezije v šoli povezani
z nasiljem nad učitelji (Payne et al., 2013). Vključevanje takšnih dodatnih
spremenljivk v raziskavo, kot tudi demografskih in tistih, povezanih s sku-
pnostjo, bi podalo popolnejšo sliko okolja, v katerem se dogaja nasilje nad
učitelji, ter bi lahko v večji meri pojasnilo njegov pojav. Zaradi majhnega
števila šol, ki so se udeležile raziskave, smo se izognili primerjavi šol po vr-
sti programa, kar bi ogrozilo zaupnost. Prednost raziskave je v istočasnem
preverjanju percepcije učencev in učiteljev o nasilju nad učitelji v njihovi
šoli, v prihodnje raziskave pa bi bilo zaželeno vključiti še poročanje ravna-
teljev in staršev učencev, da bi ugotovili izpostavljenost učiteljev še drugim
oblikam nasilja.
Na podlagi odgovorov učencev na zastavljena vprašanja o vrstah na-
silja ni mogoče ugotoviti, ali so sami storilci nasilja nad učitelji ali pa so
samo seznanjeni z obstajanjem nasilja. V prihodnjih raziskavah bi bilo
53
niso zajeti v to raziskavo. Predhodne raziskave so v napovedovanju nasil-
nega obnašanja učencev do učiteljev pokazale pomembnost demograf-
skih spremenljivk in spremenljivk, povezanih z delovanjem širše skupno-
sti (Gottfredson et al., 2005; Khoury-Kassabri et al., 2009). Iz preverjanja
pomembnosti posameznih postavk, s katerimi merimo šolsko klimo za
pojasnjevanje razlik v različnih oblikah nasilja, se je pokazalo, da imajo te
postavke veliko večjo pomembnost, ko opazujemo njihov skupni prispe-
vek k pojasnitvi variance nasilja.
Glede na vse navedeno so percepcije odnosov med učenci in učitelji,
odnosov med učenci, avtonomije učencev in šolskih pravil bistvene pri na-
povedovanju različnih oblik nasilja nad učitelji. Bolj natančno: z ustvarja-
njem toplega in podpornega okolja, z vključevanjem učencev v odločanje
in pravila ter z zagotavljanjem strukturiranega, varnega okolja in posta-
vljanjem jasnih ter korektnih pravil bi deloma lahko vzpostavili okolje, ki
ne podpira nasilja in ki ima pripravljene odgovore nanj.
Omejitve in predlogi za prihodnje raziskave
Čeprav raziskava ponuja pomemben vpogled v percepcijo učencev in uči-
teljev o pojavnosti problema nasilja nad učitelji v hrvaških šolah ter v vlogo
šolske klime pri pojasnjevanju nasilja, ima določene pomanjkljivosti. Da
bi lahko rezultate z večjo zanesljivostjo posplošili na populacijo učencev in
učiteljev v Republiki Hrvaški, bi bilo zaželeno v vzorec vključiti večje šte-
vilo šol. Z večjim številom šol bi lahko preverjali razliko med šolami glede
na vrsto programa, po katerem poučujejo, število vpisanih učencev, urba-
nost področja, v katerem se nahajajo, velikost razredov in glede na številne
druge kazalce, ki potencialno vplivajo na delovanje šole. Raziskave so po-
kazale, da so šolska politika, ki vzpodbuja agresivnost, ogrožena kvalite-
ta odnosa med učitelji in starši ter pomanjkanje kohezije v šoli povezani
z nasiljem nad učitelji (Payne et al., 2013). Vključevanje takšnih dodatnih
spremenljivk v raziskavo, kot tudi demografskih in tistih, povezanih s sku-
pnostjo, bi podalo popolnejšo sliko okolja, v katerem se dogaja nasilje nad
učitelji, ter bi lahko v večji meri pojasnilo njegov pojav. Zaradi majhnega
števila šol, ki so se udeležile raziskave, smo se izognili primerjavi šol po vr-
sti programa, kar bi ogrozilo zaupnost. Prednost raziskave je v istočasnem
preverjanju percepcije učencev in učiteljev o nasilju nad učitelji v njihovi
šoli, v prihodnje raziskave pa bi bilo zaželeno vključiti še poročanje ravna-
teljev in staršev učencev, da bi ugotovili izpostavljenost učiteljev še drugim
oblikam nasilja.
Na podlagi odgovorov učencev na zastavljena vprašanja o vrstah na-
silja ni mogoče ugotoviti, ali so sami storilci nasilja nad učitelji ali pa so
samo seznanjeni z obstajanjem nasilja. V prihodnjih raziskavah bi bilo
53
