Page 54 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 54
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Ne glede na manjšo pojavnost različnih oblik nasilja učencev nad
hrvaškimi učitelji, rezultati kažejo na prisotnost nasilja v zaskrbljujoči
meri. Glede na resnost posledic, do katerih lahko pripelje nasilje nad uči-
telji, je treba dvigniti javno zavedanje o tem problemu, pripraviti določe-
ne programe in posege za preprečevanje nasilja ter za njegovo odpravljanje
in zmanjševanje njegovih posledic, če do nasilja pride. Da bi preprečili od-
hod kvalitetnih in motiviranih učiteljev s šol, jim moramo zagotoviti var-
no delovno okolje.
Percepcija šolskega okolja
Rezultati, ki smo jih dobili z našo raziskavo, kažejo, da učenci bolj nega-
tivno ocenjujejo odnos med učenci in učitelji kot učitelji, pa tudi raven av-
tonomije, ki jim je dovoljena, ter raven, do katere šola ponuja jasna, kon-
sistentna in korektna pravila. Ko gre za odnose med učenci, enega med
opazovanimi dejavniki šolske klime, se učenci in učitelji ne razlikujejo.
Glede na to, da je šolska klima v raziskavah določena na različne načine
oziroma s pomočjo različnih konceptov, je primerjava z ostalimi raziska-
vami težja. Toda tudi raziskava, ki jo je opravila Kantorová (2009), je po-
kazala, da so učenci v primerjavi z učitelji bolj nagnjeni k negativnim oce-
nam različnih dejavnikov šolske klime. V splošnem je videti, da so učenci
bolj nezadovoljni kot zadovoljni z različnimi dejavniki šolske klime, kar
so potrdile tudi prejšnje raziskave na vzorcu hrvaških učencev (Puzić et
al., 2011; Velki in Vrdoljak, 2013; Vlah in Perger, 2014). Glede na vlogo
šolske klime kot napovednika različnih rezultatov, povezanih z učenci,
moramo šole ozavestiti o pomembnosti vzpodbujanja pozitivnih medčlo-
veških odnosov v šoli, avtonomije pri učencih in vzpostavljanju kvalite-
tnih šolskih pravil, da bi učenci šolo percipirali kot kraj, kjer se čutijo var-
ne, kjer se lahko razvijajo in doživljajo uspehe v osebnem in akademskem
razvoju ter kjer so zaščiteni pred različnimi tveganimi obnašanji.
Vloga šolske klime v predvidevanju nasilja učencev nad učitelji
S to raziskavo smo preverili, v kolikšni meri šolska klima napoveduje raz-
lične oblike nasilja nad učitelji na vzorcu učencev in na vzorcu učiteljev. V
predhodnih raziskavah (Gottfredson et al., 2005; Khoury-Kassabri et al.,
2009) se je šolska klima pokazala kot pomemben napovednik nasilja nad
učitelji. Toda nobena med temi raziskavami ni postavila šolske klime v od-
nos do posameznih oblik nasilja nad učitelji. Rezultati kažejo, kako šolska
klima pojasnjuje pomemben delež variance vseh raziskanih oblik nasilja
nad učitelji, razen fizičnega napada s strani učencev. Sklepamo, da lah-
ko napovedovanje fizičnih napadov na učitelje pripišemo nekaterim dru-
gim dejavnikom, ki so povezani z učenci, učitelji ali šolo kot celoto, toda
52
Ne glede na manjšo pojavnost različnih oblik nasilja učencev nad
hrvaškimi učitelji, rezultati kažejo na prisotnost nasilja v zaskrbljujoči
meri. Glede na resnost posledic, do katerih lahko pripelje nasilje nad uči-
telji, je treba dvigniti javno zavedanje o tem problemu, pripraviti določe-
ne programe in posege za preprečevanje nasilja ter za njegovo odpravljanje
in zmanjševanje njegovih posledic, če do nasilja pride. Da bi preprečili od-
hod kvalitetnih in motiviranih učiteljev s šol, jim moramo zagotoviti var-
no delovno okolje.
Percepcija šolskega okolja
Rezultati, ki smo jih dobili z našo raziskavo, kažejo, da učenci bolj nega-
tivno ocenjujejo odnos med učenci in učitelji kot učitelji, pa tudi raven av-
tonomije, ki jim je dovoljena, ter raven, do katere šola ponuja jasna, kon-
sistentna in korektna pravila. Ko gre za odnose med učenci, enega med
opazovanimi dejavniki šolske klime, se učenci in učitelji ne razlikujejo.
Glede na to, da je šolska klima v raziskavah določena na različne načine
oziroma s pomočjo različnih konceptov, je primerjava z ostalimi raziska-
vami težja. Toda tudi raziskava, ki jo je opravila Kantorová (2009), je po-
kazala, da so učenci v primerjavi z učitelji bolj nagnjeni k negativnim oce-
nam različnih dejavnikov šolske klime. V splošnem je videti, da so učenci
bolj nezadovoljni kot zadovoljni z različnimi dejavniki šolske klime, kar
so potrdile tudi prejšnje raziskave na vzorcu hrvaških učencev (Puzić et
al., 2011; Velki in Vrdoljak, 2013; Vlah in Perger, 2014). Glede na vlogo
šolske klime kot napovednika različnih rezultatov, povezanih z učenci,
moramo šole ozavestiti o pomembnosti vzpodbujanja pozitivnih medčlo-
veških odnosov v šoli, avtonomije pri učencih in vzpostavljanju kvalite-
tnih šolskih pravil, da bi učenci šolo percipirali kot kraj, kjer se čutijo var-
ne, kjer se lahko razvijajo in doživljajo uspehe v osebnem in akademskem
razvoju ter kjer so zaščiteni pred različnimi tveganimi obnašanji.
Vloga šolske klime v predvidevanju nasilja učencev nad učitelji
S to raziskavo smo preverili, v kolikšni meri šolska klima napoveduje raz-
lične oblike nasilja nad učitelji na vzorcu učencev in na vzorcu učiteljev. V
predhodnih raziskavah (Gottfredson et al., 2005; Khoury-Kassabri et al.,
2009) se je šolska klima pokazala kot pomemben napovednik nasilja nad
učitelji. Toda nobena med temi raziskavami ni postavila šolske klime v od-
nos do posameznih oblik nasilja nad učitelji. Rezultati kažejo, kako šolska
klima pojasnjuje pomemben delež variance vseh raziskanih oblik nasilja
nad učitelji, razen fizičnega napada s strani učencev. Sklepamo, da lah-
ko napovedovanje fizičnih napadov na učitelje pripišemo nekaterim dru-
gim dejavnikom, ki so povezani z učenci, učitelji ali šolo kot celoto, toda
52
