Page 49 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 49
prpić, j. pavičić vukičević, m. korda ■ šolska klima kot napovedovalec nasilja ...
Regresijski koeficient (Beta)
Imenovanje s Slabo Izjave o Izzivanje Kazanje Pogosti
sramotilnimi vedenje udarjanju učiteljev žaljivih prepiri
0,267**
imeni gest
Prilagojeni R2 0,275** 0,261** 0,273** 0,212** 0,277**
Opomba: p<0,01**; p<0,05*.
Rezultati regresijske analize na vzorcu učencev in učiteljev kažejo, da
postavke, ki merijo šolsko klimo, skupaj pojasnjujejo statistično pomemb-
no količino variance vseh raziskanih oblik nasilja učencev nad učitelji, ra-
zen učiteljeve izkušnje fizičnega napada učencev. Toda iz pridobljenih pri-
lagojenih vrednosti R2 je razvidno, da šolska klima v glavnem napoveduje
majhen del variance različnih oblik nasilja učencev nad učitelji. Ta delež
variance za vzorec učencev se giblje od R2 =21,2 %, za nasilje v obliki izzi-
vanja učiteljev, do R2 = 27,7 %, za nasilje v obliki kazanja žaljivih gest uči-
teljem, za vzorec učiteljev od R2 = 17,8 %, za strah učiteljev pred poškodbo
ali vznemirjanjem, do R2 = 37,6 %, za izkušnjo grožnje s poškodbo s stra-
ni učencev.
Regresijski koeficienti so za večino postavk, ki merijo šolsko klimo,
zelo nizki in v glavnem nepomembni za oba vzorca, zato lahko sklepa-
mo, da nimajo znatnega pomena pri pojasnitvi razlik v različnih oblikah
nasilja učencev nad učitelji. Stališče o težkem medsebojnem povezovanju
učencev se kaže kot postavka, ki statistično pomembno napoveduje višje
ravni vseh oblik nasilja učencev nad učitelji na vzorcu učencev. Na vzorcu
učiteljev pa stališče do izjave, da si učenci ne prizadevajo dobiti najboljše
ocene, izstopa kot postavka, ki napoveduje statistično pomembno višje
ravni skoraj vseh oblik nasilja.
Zaradi velike količine podatkov, prikazanih v Tabeli 3 in Tabeli 4,
bomo izpostavili le tiste postavke, ki so se pokazale kot najmočnejši napo-
vedniki posameznih oblik nasilja. Na vzorcu učencev se je stališče, da si
učenci ne prizadevajo dobiti najboljše ocene, pokazalo kot najboljši napo-
vednik večjega obsega nasilja v obliki izjav o udarjanju učiteljev in pogo-
stih prepirov med učenci in učitelji, stališče učencev, da se postopki, po-
vezani z uporabo pravil, pogosto ignorirajo, pa kot najboljši napovednik
večjega obsega nasilja v obliki kazanja žaljivih gest učitelju. Ostale obli-
ke nasilja na vzorcu učencev najbolje napoveduje postavka, da se učenci
težko medsebojno povezujejo. Kar zadeva rezultate, ki smo jih dobili na
vzorcu učiteljev, se je stališče učiteljev, da so šolska pravila nepoštena, po-
kazalo kot najboljši napovednik večjega obsega nasilja v obliki izjav učen-
ca, da bo udaril učitelja, stališče, da so kazni za kršitev pravil enake za vse,
pa najbolje napoveduje več nasilja v obliki groženj s poškodbo in strahu
47
Regresijski koeficient (Beta)
Imenovanje s Slabo Izjave o Izzivanje Kazanje Pogosti
sramotilnimi vedenje udarjanju učiteljev žaljivih prepiri
0,267**
imeni gest
Prilagojeni R2 0,275** 0,261** 0,273** 0,212** 0,277**
Opomba: p<0,01**; p<0,05*.
Rezultati regresijske analize na vzorcu učencev in učiteljev kažejo, da
postavke, ki merijo šolsko klimo, skupaj pojasnjujejo statistično pomemb-
no količino variance vseh raziskanih oblik nasilja učencev nad učitelji, ra-
zen učiteljeve izkušnje fizičnega napada učencev. Toda iz pridobljenih pri-
lagojenih vrednosti R2 je razvidno, da šolska klima v glavnem napoveduje
majhen del variance različnih oblik nasilja učencev nad učitelji. Ta delež
variance za vzorec učencev se giblje od R2 =21,2 %, za nasilje v obliki izzi-
vanja učiteljev, do R2 = 27,7 %, za nasilje v obliki kazanja žaljivih gest uči-
teljem, za vzorec učiteljev od R2 = 17,8 %, za strah učiteljev pred poškodbo
ali vznemirjanjem, do R2 = 37,6 %, za izkušnjo grožnje s poškodbo s stra-
ni učencev.
Regresijski koeficienti so za večino postavk, ki merijo šolsko klimo,
zelo nizki in v glavnem nepomembni za oba vzorca, zato lahko sklepa-
mo, da nimajo znatnega pomena pri pojasnitvi razlik v različnih oblikah
nasilja učencev nad učitelji. Stališče o težkem medsebojnem povezovanju
učencev se kaže kot postavka, ki statistično pomembno napoveduje višje
ravni vseh oblik nasilja učencev nad učitelji na vzorcu učencev. Na vzorcu
učiteljev pa stališče do izjave, da si učenci ne prizadevajo dobiti najboljše
ocene, izstopa kot postavka, ki napoveduje statistično pomembno višje
ravni skoraj vseh oblik nasilja.
Zaradi velike količine podatkov, prikazanih v Tabeli 3 in Tabeli 4,
bomo izpostavili le tiste postavke, ki so se pokazale kot najmočnejši napo-
vedniki posameznih oblik nasilja. Na vzorcu učencev se je stališče, da si
učenci ne prizadevajo dobiti najboljše ocene, pokazalo kot najboljši napo-
vednik večjega obsega nasilja v obliki izjav o udarjanju učiteljev in pogo-
stih prepirov med učenci in učitelji, stališče učencev, da se postopki, po-
vezani z uporabo pravil, pogosto ignorirajo, pa kot najboljši napovednik
večjega obsega nasilja v obliki kazanja žaljivih gest učitelju. Ostale obli-
ke nasilja na vzorcu učencev najbolje napoveduje postavka, da se učenci
težko medsebojno povezujejo. Kar zadeva rezultate, ki smo jih dobili na
vzorcu učiteljev, se je stališče učiteljev, da so šolska pravila nepoštena, po-
kazalo kot najboljši napovednik večjega obsega nasilja v obliki izjav učen-
ca, da bo udaril učitelja, stališče, da so kazni za kršitev pravil enake za vse,
pa najbolje napoveduje več nasilja v obliki groženj s poškodbo in strahu
47
