Page 142 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 142
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
V okviru projekta je bila v lanskem letu izvedena tudi poglobljena
raziskava o »virtualnem« nasilju med učenci in dijaki, ki je zapolnila raz-
iskovalno praznino na tem področju, saj tovrstnih empiričnih raziskav pri
nas kronično primanjkuje.
Projekt »Odklikni nasilje nad ženskami in dekleti« želi sprožiti
spreminjanje odnosa do spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet
ter seznaniti mlade, starše, potencialne žrtve in izvajalce nasilja o pojavnih
oblikah in posledicah spletnega nasilja. Namen ima prispevati k širjenju
strokovnega znanja za zagotovitev ustreznega sistema preprečevanja, pre-
ganjanja in zaščite pred spletnim nasiljem in nadlegovanjem žensk in de-
klet. Iz doslej zbranih podatkov že vemo, da so dekleta in ženske nasilju na
spletu izpostavljene pogosteje kakor fantje in moški, doživljajo hujše obli-
ke in težje posledice.
Kaj lahko kot posamezniki in kot družba naredimo
za preprečevanje »virtualnega« nasilja
Internet in nove tehnologije so nekaj, čemur se ne moremo izogniti, če
otroka ne želimo izolirati iz družbe. V prispevku smo se osredotočili na
nekatere možne težave, ki jih prinese uporaba interneta, a to ne pome-
ni, da smo pri tem nemočni. Za večino otrok pomeni uporaba tehnologij
predvsem pozitivno izkušnjo, celo za tiste, ki so se že kdaj srečali s težava-
mi. Večino težav je možno tudi preprečiti z osveščanjem otrok, mlado-
stnikov in odraslih.
Naloga nas odraslih, ki prihajamo v stik z mladimi preko svoje pro-
fesionalne aktivnosti ali kot starši, je, da se zavedamo svoje vloge in se do-
volj izobrazimo, da otrokom pri srečevanju s tehnologijami nudimo po-
moč in ne izgovore za lastno nevednost (npr. »Saj itak več vedo kot jaz,
tukaj jim res ne morem pomagati.«). Internet je realni svet »z drugimi
sredstvi« in naša dolžnost do mladih je, da se poučimo o tistih majhnih
razlikah, ki ga ločijo od fizičnega sveta. Oboroženi s tem znanjem lahko
otrokom nudimo oporo, ki jo potrebujejo, tudi ko zaidejo v težave.
Velik del vrstniškega nasilja se je preselil na splet. Nadlegovalci na
tak ali drugačen način uporabljajo nove tehnologije za izvajanje nasilja, ki
ostane odraslim večinoma nevidno. Nasilnež žrtvi pogosto grozi, da bo
njeno življenje še veliko težje, če si drzne nasilje razkriti. Čeprav tehno-
logije ne poznamo dobro, se lahko zavedamo, da storilcu sicer olajša na-
silno početje, ki pa ni občutno drugačno, kot je običajno fizično nadlego-
vanje. Če nasilnež žrtev pričaka za vogalom in jo prisili, da mu da denar
ali kaj drugega, jo ponižuje in ji grozi, se to nikjer ne vidi. Podobno je pri
spletnem nasilju, kjer ni nobenih modric, ki bi nam dale vedeti, da se nek-
do znaša nad otrokom. V spletnem svetu je žrtev nekoliko lažje »počakati
140
V okviru projekta je bila v lanskem letu izvedena tudi poglobljena
raziskava o »virtualnem« nasilju med učenci in dijaki, ki je zapolnila raz-
iskovalno praznino na tem področju, saj tovrstnih empiričnih raziskav pri
nas kronično primanjkuje.
Projekt »Odklikni nasilje nad ženskami in dekleti« želi sprožiti
spreminjanje odnosa do spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet
ter seznaniti mlade, starše, potencialne žrtve in izvajalce nasilja o pojavnih
oblikah in posledicah spletnega nasilja. Namen ima prispevati k širjenju
strokovnega znanja za zagotovitev ustreznega sistema preprečevanja, pre-
ganjanja in zaščite pred spletnim nasiljem in nadlegovanjem žensk in de-
klet. Iz doslej zbranih podatkov že vemo, da so dekleta in ženske nasilju na
spletu izpostavljene pogosteje kakor fantje in moški, doživljajo hujše obli-
ke in težje posledice.
Kaj lahko kot posamezniki in kot družba naredimo
za preprečevanje »virtualnega« nasilja
Internet in nove tehnologije so nekaj, čemur se ne moremo izogniti, če
otroka ne želimo izolirati iz družbe. V prispevku smo se osredotočili na
nekatere možne težave, ki jih prinese uporaba interneta, a to ne pome-
ni, da smo pri tem nemočni. Za večino otrok pomeni uporaba tehnologij
predvsem pozitivno izkušnjo, celo za tiste, ki so se že kdaj srečali s težava-
mi. Večino težav je možno tudi preprečiti z osveščanjem otrok, mlado-
stnikov in odraslih.
Naloga nas odraslih, ki prihajamo v stik z mladimi preko svoje pro-
fesionalne aktivnosti ali kot starši, je, da se zavedamo svoje vloge in se do-
volj izobrazimo, da otrokom pri srečevanju s tehnologijami nudimo po-
moč in ne izgovore za lastno nevednost (npr. »Saj itak več vedo kot jaz,
tukaj jim res ne morem pomagati.«). Internet je realni svet »z drugimi
sredstvi« in naša dolžnost do mladih je, da se poučimo o tistih majhnih
razlikah, ki ga ločijo od fizičnega sveta. Oboroženi s tem znanjem lahko
otrokom nudimo oporo, ki jo potrebujejo, tudi ko zaidejo v težave.
Velik del vrstniškega nasilja se je preselil na splet. Nadlegovalci na
tak ali drugačen način uporabljajo nove tehnologije za izvajanje nasilja, ki
ostane odraslim večinoma nevidno. Nasilnež žrtvi pogosto grozi, da bo
njeno življenje še veliko težje, če si drzne nasilje razkriti. Čeprav tehno-
logije ne poznamo dobro, se lahko zavedamo, da storilcu sicer olajša na-
silno početje, ki pa ni občutno drugačno, kot je običajno fizično nadlego-
vanje. Če nasilnež žrtev pričaka za vogalom in jo prisili, da mu da denar
ali kaj drugega, jo ponižuje in ji grozi, se to nikjer ne vidi. Podobno je pri
spletnem nasilju, kjer ni nobenih modric, ki bi nam dale vedeti, da se nek-
do znaša nad otrokom. V spletnem svetu je žrtev nekoliko lažje »počakati
140
