Page 241 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 241
abstracts ■ povzetki
Mojca Štraus
Povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika
z dosežki, zaznano samo-učinkovitostjo in motivacijo učenk
in učencev pri računalniško-informacijski pismenosti
v raziskavi ICILS
V članku raziskujemo povezanost med rabo računalnika za različne na
mene in latentnimi rezultati, kot so dosežki in zaznana samoučinkovitost
pri računalniški in informacijski pismenosti (v nadaljevanju RI pismeno
sti) ter zanimanje in veselje do dela z računalnikom. Z uporabo baze po
datkov IEA ICILS 2013 z regresijsko analizo raziskujemo, koliko lahko iz
poročil slovenskih osmošolk in osmošolcev o rabi računalnikov za različ
ne namene napovemo posamezne latentne rezultate in kakšne so pri tem
razlike med spoloma. Analize pokažejo, da napovedniki pogoste rabe ra
čunalnika za različne namene približno podobno napovedujejo latentne
rezultate tako za učenke kot za učence, da pa so razlike med samimi la
tentnimi rezultati glede tega, kateri napovedniki so pomembni. Pri tem se
najbolj razlikujejo napovedniki dosežkov v primerjavi z napovedniki ne
kognitivnih rezultatov; medtem ko nekognitivni rezultati (večinoma) ni
majo negativnih napovednikov, sta raba za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih ter domača raba za delo za šolo negativna napo
vednika dosežkov.
Za vse latentne rezultate je tako pri učenkah kot pri učencih najbolj
konsistentno pomemben napovednik raba za komuniciranje na socialnih
omrežjih, sicer pa ima zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah
druge napovednike od zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalo
gah ter od zanimanja in veselja do dela z računalnikom. V skladu s priča
kovanji je socialno-ekonomski status najmočnejši napovednik dosežkov,
med pozitivne rezultate pa bi lahko šteli (večinoma) neznačilnost social
no-ekonomskega statusa pri napovedovanju nekognitivnih latentnih re
zultatov. Ozadje je morda v vsesplošni dostopnosti računalnikov oziro
ma tehnologije tako v šoli kot doma vsem, tudi po socialno-ekonomskem
ozadju različnim skupinam.
Naša analiza kaže, da lahko razlike, ki jih med spoloma zaznamo
pri dosežkih, zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah RI pis
menosti ter pri zanimanju in veselju do dela z računalnikom iz raziskave
ICILS in drugih, le delno pojasnimo z razlikami v pogostosti in namenu
rabe računalnikov, kot o njih poročajo učenci in učenke, ter da pomemb
no vlogo pri tem igrajo še drugi dejavniki.
Ključne besede: raziskava ICILS, informacijsko-komunikacijska pis
menost, računalniška pismenost, razlike med spoloma
239
Mojca Štraus
Povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika
z dosežki, zaznano samo-učinkovitostjo in motivacijo učenk
in učencev pri računalniško-informacijski pismenosti
v raziskavi ICILS
V članku raziskujemo povezanost med rabo računalnika za različne na
mene in latentnimi rezultati, kot so dosežki in zaznana samoučinkovitost
pri računalniški in informacijski pismenosti (v nadaljevanju RI pismeno
sti) ter zanimanje in veselje do dela z računalnikom. Z uporabo baze po
datkov IEA ICILS 2013 z regresijsko analizo raziskujemo, koliko lahko iz
poročil slovenskih osmošolk in osmošolcev o rabi računalnikov za različ
ne namene napovemo posamezne latentne rezultate in kakšne so pri tem
razlike med spoloma. Analize pokažejo, da napovedniki pogoste rabe ra
čunalnika za različne namene približno podobno napovedujejo latentne
rezultate tako za učenke kot za učence, da pa so razlike med samimi la
tentnimi rezultati glede tega, kateri napovedniki so pomembni. Pri tem se
najbolj razlikujejo napovedniki dosežkov v primerjavi z napovedniki ne
kognitivnih rezultatov; medtem ko nekognitivni rezultati (večinoma) ni
majo negativnih napovednikov, sta raba za objavljanje vsebin na forumih,
spletnih straneh in blogih ter domača raba za delo za šolo negativna napo
vednika dosežkov.
Za vse latentne rezultate je tako pri učenkah kot pri učencih najbolj
konsistentno pomemben napovednik raba za komuniciranje na socialnih
omrežjih, sicer pa ima zaznana samoučinkovitost pri osnovnih nalogah
druge napovednike od zaznane samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalo
gah ter od zanimanja in veselja do dela z računalnikom. V skladu s priča
kovanji je socialno-ekonomski status najmočnejši napovednik dosežkov,
med pozitivne rezultate pa bi lahko šteli (večinoma) neznačilnost social
no-ekonomskega statusa pri napovedovanju nekognitivnih latentnih re
zultatov. Ozadje je morda v vsesplošni dostopnosti računalnikov oziro
ma tehnologije tako v šoli kot doma vsem, tudi po socialno-ekonomskem
ozadju različnim skupinam.
Naša analiza kaže, da lahko razlike, ki jih med spoloma zaznamo
pri dosežkih, zaznani samoučinkovitosti pri zahtevnejših nalogah RI pis
menosti ter pri zanimanju in veselju do dela z računalnikom iz raziskave
ICILS in drugih, le delno pojasnimo z razlikami v pogostosti in namenu
rabe računalnikov, kot o njih poročajo učenci in učenke, ter da pomemb
no vlogo pri tem igrajo še drugi dejavniki.
Ključne besede: raziskava ICILS, informacijsko-komunikacijska pis
menost, računalniška pismenost, razlike med spoloma
239
