Page 15 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 15
e. klemenčič ■ iea icils ...
Evropsko unijo, kljub splošnemu načelo subsidiarnosti na tem področju.
Nenazadnje lahko slednje razberemo iz številnih strateških dokumentov
Evropske unije (tudi nacionalnih dokumentov), kot so npr. Memorandum
o vseživljenjskem učenju,4 Strategija vseživljenjskosti učenja v RS, Lisbon
ska strategija, Strategija razvoja informacijske družbe itd. Nenazadnje
IKT predstavlja tudi eno od osmih ključnih kompetenc Evropske unije na
področju vseživljenjskega učenja. Memorandum o vseživljenjskem učenju
med drugim definira tudi nove temeljne veščine, ki so potrebne za aktivno
participacijo v družbi znanja in gospodarstvu, v realnem času in v virtual
nih skupnostih ter demokraciji. Med drugim izpostavi, da so nekatere ve
ščine nove, kot je npr. digitalna pismenost, nekatere pa postajajo za mnoge
pomembnejše, kot so bile v preteklosti, npr. tuji jeziki (2000: str. 10–11).5
Zanimivo je, da je pri opisu te kompetence/pismenosti najti tudi določene
nedoslednosti, slednje velja predvsem za prevod v slovenščino. Tako npr.
publikacija Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (Movit, b. l.) med
ključnimi kompetencami opisuje kompetence v informacijsko-komunika
cijski tehnologiji in ne digitalno kompetenco, kot je opredeljena v izvirni
ku. Sicer gre za logično izpeljavo, kajti tako za računalniško, informacijsko
in digitalno pismenost (ki se vendarle odraža v tej opisani kompetenci)
velja osnovna tehnološka predpostavka, t. j. IKT.
Hiter razvoj računalniških in drugih informacijskih tehnologij je
spremenil okolje, v katerem mladi dostopajo do informacij, jih ustvarjajo
in delijo. Številne države, ki so spoznale in priznale imperativ digitalnih
tehnologij v vseh njihovih oblikah, priznavajo, da je treba državljane vzga
jati in izobraževati v uporabi teh tehnologij, s čimer si bo družba zagoto
vila ekonomsko in družbeno prihodnost, in sicer z znanjem o/in uporabi/
uporabo digitalnih tehnologij. Znotraj tega konteksta se postavlja mnogo
vprašanj glede učinkovitosti pouka in kako napreduje poučevanje na pod
ročju digitalne pismenosti (Fraillon, Schulz in Ainley, 2013: str. 5).
Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti
(ICILS) predstavlja prvo mednarodno raziskavo, ki preiskuje, kako učenci
razvijajo nabor znanj, razumevanj, stališč, dispozicij in spretnosti na pod
ročju računalniške in informacijske pismenosti, za učinkovito sodelovanje
v digitalni dobi.6 Cilj raziskave je poročati o dosežkih učencev, ki naloge
4 Delovni program Komisije Evropske unije IU 2010, ki pomeni usklajeno izvajanje ciljev
Lizbonske strategije in zajema vse vidike vseživljenjskega učenja, je nastal na osnovi Mem-
oranduma vseživljenjskega učenja iz leta 2000 (Klemenčič, 2011; Klemenčič, 2012). V mon-
ografiji iz leta 2012 je predstavljen tudi kritični pogled na koncept vseživljenjskega učenja.
5 To še ne pomeni, da tradicionalna temeljna znanja, kot sta pismenost in numeričnost, niso
več pomembna (prav tam: 10).
6 Ne le, da uporablja računalnik za preverjanje določenih pismenosti; pri ICILS gre za ne
posredno merjenje računalniške in informacijske pismenosti.
13
Evropsko unijo, kljub splošnemu načelo subsidiarnosti na tem področju.
Nenazadnje lahko slednje razberemo iz številnih strateških dokumentov
Evropske unije (tudi nacionalnih dokumentov), kot so npr. Memorandum
o vseživljenjskem učenju,4 Strategija vseživljenjskosti učenja v RS, Lisbon
ska strategija, Strategija razvoja informacijske družbe itd. Nenazadnje
IKT predstavlja tudi eno od osmih ključnih kompetenc Evropske unije na
področju vseživljenjskega učenja. Memorandum o vseživljenjskem učenju
med drugim definira tudi nove temeljne veščine, ki so potrebne za aktivno
participacijo v družbi znanja in gospodarstvu, v realnem času in v virtual
nih skupnostih ter demokraciji. Med drugim izpostavi, da so nekatere ve
ščine nove, kot je npr. digitalna pismenost, nekatere pa postajajo za mnoge
pomembnejše, kot so bile v preteklosti, npr. tuji jeziki (2000: str. 10–11).5
Zanimivo je, da je pri opisu te kompetence/pismenosti najti tudi določene
nedoslednosti, slednje velja predvsem za prevod v slovenščino. Tako npr.
publikacija Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (Movit, b. l.) med
ključnimi kompetencami opisuje kompetence v informacijsko-komunika
cijski tehnologiji in ne digitalno kompetenco, kot je opredeljena v izvirni
ku. Sicer gre za logično izpeljavo, kajti tako za računalniško, informacijsko
in digitalno pismenost (ki se vendarle odraža v tej opisani kompetenci)
velja osnovna tehnološka predpostavka, t. j. IKT.
Hiter razvoj računalniških in drugih informacijskih tehnologij je
spremenil okolje, v katerem mladi dostopajo do informacij, jih ustvarjajo
in delijo. Številne države, ki so spoznale in priznale imperativ digitalnih
tehnologij v vseh njihovih oblikah, priznavajo, da je treba državljane vzga
jati in izobraževati v uporabi teh tehnologij, s čimer si bo družba zagoto
vila ekonomsko in družbeno prihodnost, in sicer z znanjem o/in uporabi/
uporabo digitalnih tehnologij. Znotraj tega konteksta se postavlja mnogo
vprašanj glede učinkovitosti pouka in kako napreduje poučevanje na pod
ročju digitalne pismenosti (Fraillon, Schulz in Ainley, 2013: str. 5).
Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti
(ICILS) predstavlja prvo mednarodno raziskavo, ki preiskuje, kako učenci
razvijajo nabor znanj, razumevanj, stališč, dispozicij in spretnosti na pod
ročju računalniške in informacijske pismenosti, za učinkovito sodelovanje
v digitalni dobi.6 Cilj raziskave je poročati o dosežkih učencev, ki naloge
4 Delovni program Komisije Evropske unije IU 2010, ki pomeni usklajeno izvajanje ciljev
Lizbonske strategije in zajema vse vidike vseživljenjskega učenja, je nastal na osnovi Mem-
oranduma vseživljenjskega učenja iz leta 2000 (Klemenčič, 2011; Klemenčič, 2012). V mon-
ografiji iz leta 2012 je predstavljen tudi kritični pogled na koncept vseživljenjskega učenja.
5 To še ne pomeni, da tradicionalna temeljna znanja, kot sta pismenost in numeričnost, niso
več pomembna (prav tam: 10).
6 Ne le, da uporablja računalnik za preverjanje določenih pismenosti; pri ICILS gre za ne
posredno merjenje računalniške in informacijske pismenosti.
13
