Page 14 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 14
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
-naravoslovnega raziskovanja, kar sovpada z razvojem faze »družboslovne
perspektive komparativnega raziskovanja«. Opaziti je tudi večji pouda
rek na znanju in/ali kompetencah (npr. področje informacijsko-komuni
kacijske tehnologije (IKT) se je najprej primerjalno raziskovalo v smislu
opremljenosti šol, kasneje kot računalniška in informacijska pismenost)
(Klemenčič, 2015).1 Kot bi lahko dokazovala, skladno z razvojem različnih
področij in domen merjenja, seveda tudi z razvojem družb in njihovih ka
rakteristik, merjenje na področju računalniške in informacijske pismeno
sti ni nenavadna niti nepredvidljiva izbira. Da ne bi preveč zašla v tema
tizacijo konceptov družb, v primeru tega članka »informacijske družbe
oziroma informacijskih družb«, kajti tako bi namreč morala začeti pre
iskovati karakteristike družb nekaj desetletij nazaj, sprejmem raje tiste
predpostavke, ki so tematizacijam različnih konceptov skupne in ki se na
vezujejo (le) na področje vzgoje in izobraževanja. Moj fokus se tako najprej
skrči na tehnologije in informacije v sodobni družbi, nato na informacij
sko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) v izobraževanju. Še vedno gre za
preobsežno tematiko, zato bom slednjo v nadaljevanju še bolj osredotoči
la, in sicer na področje računalniške in informacijske pismenosti oziroma
natančneje, predstavila bom nekaj ključnih poudarkov Mednarodne raz
iskave računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2013 – Inter
national Computer and Information Literacy Study).2
Računalniška in informacijska pismenost učencev
V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so številni izobraževal
ni sistemi (natančneje: šole) po svetu začeli v poučevanje vključevati tudi
računalniško tehnologijo; v poznih devetdesetih letih pa so se informa
cijske in komunikacijske tehnologije združile ter postale stalni izobraže
valni dejavnik sistemov v mnogih državah (Brečko in Vehovar, 2008: str.
5).3 Če so se prve raziskave osredotočale predvsem na dostop do tehnolo
gije in njihovo uporabo v pedagoški praksi, vse do sedaj ni bilo mogoče
sledn jega povezati z dosežki učencev (vsaj na mednarodno primerljivi rav
ni ne). Uporaba IKT v izobraževanju je tekom let postala ena od ključnih
prioritet tudi v Evropski uniji in v nacionalnih državah, ki se povezujejo v
1 ICT kot angleška različica kratice ima v angleškem jeziku dva pomena (pravilno rabo kratice
včasih tudi težko razberemo): Information-communication technology in information-computer tech-
nolog y.
2 Ne bom prestavljala posameznih podatkov. Le-ti so dostopni v mednarodnem poročilu, in
sicer v publikaciji Preparing for Life in a Digital Age (Fraillon, Ainley, Schulz, Friedman in Geb-
hardt, 2014), za namene analiz pa je dostopna tudi mednarodna baza ICILS 2013 (http://rms.
iea-dpc.org/, pod zavihkom ICILS 2013, b. l.)
3 Seveda ne smemo pozabiti na tovrstne raziskave na področju odrasle populacije, na indika-
torje razvitosti družb itd., a slednje ni predmet tega članka.
12
-naravoslovnega raziskovanja, kar sovpada z razvojem faze »družboslovne
perspektive komparativnega raziskovanja«. Opaziti je tudi večji pouda
rek na znanju in/ali kompetencah (npr. področje informacijsko-komuni
kacijske tehnologije (IKT) se je najprej primerjalno raziskovalo v smislu
opremljenosti šol, kasneje kot računalniška in informacijska pismenost)
(Klemenčič, 2015).1 Kot bi lahko dokazovala, skladno z razvojem različnih
področij in domen merjenja, seveda tudi z razvojem družb in njihovih ka
rakteristik, merjenje na področju računalniške in informacijske pismeno
sti ni nenavadna niti nepredvidljiva izbira. Da ne bi preveč zašla v tema
tizacijo konceptov družb, v primeru tega članka »informacijske družbe
oziroma informacijskih družb«, kajti tako bi namreč morala začeti pre
iskovati karakteristike družb nekaj desetletij nazaj, sprejmem raje tiste
predpostavke, ki so tematizacijam različnih konceptov skupne in ki se na
vezujejo (le) na področje vzgoje in izobraževanja. Moj fokus se tako najprej
skrči na tehnologije in informacije v sodobni družbi, nato na informacij
sko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) v izobraževanju. Še vedno gre za
preobsežno tematiko, zato bom slednjo v nadaljevanju še bolj osredotoči
la, in sicer na področje računalniške in informacijske pismenosti oziroma
natančneje, predstavila bom nekaj ključnih poudarkov Mednarodne raz
iskave računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2013 – Inter
national Computer and Information Literacy Study).2
Računalniška in informacijska pismenost učencev
V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so številni izobraževal
ni sistemi (natančneje: šole) po svetu začeli v poučevanje vključevati tudi
računalniško tehnologijo; v poznih devetdesetih letih pa so se informa
cijske in komunikacijske tehnologije združile ter postale stalni izobraže
valni dejavnik sistemov v mnogih državah (Brečko in Vehovar, 2008: str.
5).3 Če so se prve raziskave osredotočale predvsem na dostop do tehnolo
gije in njihovo uporabo v pedagoški praksi, vse do sedaj ni bilo mogoče
sledn jega povezati z dosežki učencev (vsaj na mednarodno primerljivi rav
ni ne). Uporaba IKT v izobraževanju je tekom let postala ena od ključnih
prioritet tudi v Evropski uniji in v nacionalnih državah, ki se povezujejo v
1 ICT kot angleška različica kratice ima v angleškem jeziku dva pomena (pravilno rabo kratice
včasih tudi težko razberemo): Information-communication technology in information-computer tech-
nolog y.
2 Ne bom prestavljala posameznih podatkov. Le-ti so dostopni v mednarodnem poročilu, in
sicer v publikaciji Preparing for Life in a Digital Age (Fraillon, Ainley, Schulz, Friedman in Geb-
hardt, 2014), za namene analiz pa je dostopna tudi mednarodna baza ICILS 2013 (http://rms.
iea-dpc.org/, pod zavihkom ICILS 2013, b. l.)
3 Seveda ne smemo pozabiti na tovrstne raziskave na področju odrasle populacije, na indika-
torje razvitosti družb itd., a slednje ni predmet tega članka.
12
