Page 39 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 39
s. pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
Razlogi za takšen dosežek so večplastni in predstavljajo preplet in
teraktivnega delovanja različnih dejavnikov, tako pri učencih kot tudi iz
okolja. Prvi tak dejavnik iz nabora slednjih je gotovo 20-letno sistematič
no delo mnogih vzgojno-izobraževalnih institucij (od vrtcev do srednjih
šol) in strokovnih delavcev v teh institucijah, ki zavestno razvijajo bral
no kompetenco pri svojih učencih. Že reforma osnovnošolskega izobra
ževanja v 90-ih letih je v svojih izhodiščih med 11 cilji izpostavila tri, ki
so bili usmerjeni v izboljšanje bralne pismenosti (»pripraviti učence na
vseživljenjsko izobraževanje z učenjem za pridobivanje, urejanje, ocenje
vanje in posredovanje informacij«; »usposobiti učence za učinkovito
komunikacijo v materinščini« in »izboljšati funkcionalno pismenost z
razvojem programov za funkcionalno opismenjevanje«, Izhodišča kuri
kularne prenove, 1999: str. 15). Ta usmeritev je bila skladna z usmeritvami
Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o razvoju ključnih kompetenc vse
od leta 2000 naprej. Zadnji tak dokument – Priporočilo Sveta o ključnih
kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018), kot tudi vsa predhodna pri
poročila izpostavljajo pomen funkcionalne pismenosti za vseživljenjsko
učenje in poudarjajo bralno pismenost kot temelj oz. podlago za vse druge
pismenosti (naravoslovno, matematično itd.).
Drugi dejavnik je ravno tako sistemski. Na nacionalni ravni je k oza
veščanju pomena vseh pismenosti pripomoglo dejstvo, da so odločevalci –
zlasti Ministrstvo za šolstvo, prepoznali potrebo pa sistematičnem razvoju
te kompetence v vrtcu, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju,
tudi z imenovanjem komisije za pripravo smernic za razvoj področja pis
menosti, ki je nato izdelala Nacionalno strategijo za razvoj pismenosti
(2006). Čeprav strategija ni bila nikoli potrjena kot vladni dokument, pa
so jo potrdili strokovni sveti za splošno in poklicno izobraževanje ter iz
obraževanje odraslih. Ob izdatni podpori Zavoda RS za šolstvo so se po
samezni operativni cilji iz strategije pričeli udejanjati v šolskem prostoru
– od razvoja in izvajanja javno dostopnih programov za posamezne cilj
ne skupine, dopolnjevanja in posodabljanja kurikulov, preko usposablja
nja strokovnih delavcev za izvajanje programov ipd. Razvoj kompetenc
strokovnih delavcev za razvijanje bralne pismenosti učencev je postal stal
na naloga visokošolskih zavodov, Zavoda RS za šolstvo in drugih javnih
zavodov (npr. Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra,
Pedagoškega instituta in drugih). Izpostaviti velja zlasti dva velika projek
ta, ki sta potekala/potekata v okviru Zavoda RS za šolstvo. Prvi je bil pro
jekt razvijanja bralnih kompetenc »Opolnomočenje učencev z izboljšan
jem bralne pismenosti in dostopa do znanja« (2011–2013), v katerem je
sodelovalo 42 osnovnih šol. Od tega je bilo 38 takih, katerih dosežki učen
cev na NPZ pri slovenščini in matematiki v 6. razredu so bili pomembno
37
Razlogi za takšen dosežek so večplastni in predstavljajo preplet in
teraktivnega delovanja različnih dejavnikov, tako pri učencih kot tudi iz
okolja. Prvi tak dejavnik iz nabora slednjih je gotovo 20-letno sistematič
no delo mnogih vzgojno-izobraževalnih institucij (od vrtcev do srednjih
šol) in strokovnih delavcev v teh institucijah, ki zavestno razvijajo bral
no kompetenco pri svojih učencih. Že reforma osnovnošolskega izobra
ževanja v 90-ih letih je v svojih izhodiščih med 11 cilji izpostavila tri, ki
so bili usmerjeni v izboljšanje bralne pismenosti (»pripraviti učence na
vseživljenjsko izobraževanje z učenjem za pridobivanje, urejanje, ocenje
vanje in posredovanje informacij«; »usposobiti učence za učinkovito
komunikacijo v materinščini« in »izboljšati funkcionalno pismenost z
razvojem programov za funkcionalno opismenjevanje«, Izhodišča kuri
kularne prenove, 1999: str. 15). Ta usmeritev je bila skladna z usmeritvami
Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o razvoju ključnih kompetenc vse
od leta 2000 naprej. Zadnji tak dokument – Priporočilo Sveta o ključnih
kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018), kot tudi vsa predhodna pri
poročila izpostavljajo pomen funkcionalne pismenosti za vseživljenjsko
učenje in poudarjajo bralno pismenost kot temelj oz. podlago za vse druge
pismenosti (naravoslovno, matematično itd.).
Drugi dejavnik je ravno tako sistemski. Na nacionalni ravni je k oza
veščanju pomena vseh pismenosti pripomoglo dejstvo, da so odločevalci –
zlasti Ministrstvo za šolstvo, prepoznali potrebo pa sistematičnem razvoju
te kompetence v vrtcu, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju,
tudi z imenovanjem komisije za pripravo smernic za razvoj področja pis
menosti, ki je nato izdelala Nacionalno strategijo za razvoj pismenosti
(2006). Čeprav strategija ni bila nikoli potrjena kot vladni dokument, pa
so jo potrdili strokovni sveti za splošno in poklicno izobraževanje ter iz
obraževanje odraslih. Ob izdatni podpori Zavoda RS za šolstvo so se po
samezni operativni cilji iz strategije pričeli udejanjati v šolskem prostoru
– od razvoja in izvajanja javno dostopnih programov za posamezne cilj
ne skupine, dopolnjevanja in posodabljanja kurikulov, preko usposablja
nja strokovnih delavcev za izvajanje programov ipd. Razvoj kompetenc
strokovnih delavcev za razvijanje bralne pismenosti učencev je postal stal
na naloga visokošolskih zavodov, Zavoda RS za šolstvo in drugih javnih
zavodov (npr. Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra,
Pedagoškega instituta in drugih). Izpostaviti velja zlasti dva velika projek
ta, ki sta potekala/potekata v okviru Zavoda RS za šolstvo. Prvi je bil pro
jekt razvijanja bralnih kompetenc »Opolnomočenje učencev z izboljšan
jem bralne pismenosti in dostopa do znanja« (2011–2013), v katerem je
sodelovalo 42 osnovnih šol. Od tega je bilo 38 takih, katerih dosežki učen
cev na NPZ pri slovenščini in matematiki v 6. razredu so bili pomembno
37
