Page 40 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 40
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
nižji od slovenskega povprečja (Nolimal in Novaković, 2013). Eden od ka
zalcev učinkovitosti projekta je bilo izboljšanje dosežka učencev, vklju
čenih v projekt, saj se povprečni dosežki teh učencev v NPZ po konča
nem projektu niso več pomembno razlikovali od slovenskega povprečja
(Cankar, 2013). Trenutno na Zavodu RS za šolstvo poteka drug obsežen
projekt, imenovan NA-MA (NAravoslovna in MAtematična pismenost,
2018–2022), v katerem sodeluje kar 97 vzgojno-izobraževalnih organizacij
(21 VVZ, 38 osnovnih in 38 srednjih šol). Cilj projekta je razviti pedago
ške pristope oz. prožne oblike učenja, ki bodo tudi z vključevanjem novih
tehnologij pripomogle k celostnemu in vertikalnemu razvoju pismenosti
na področju naravoslovja in matematike.
Ozaveščanje vzgojiteljev in učiteljev na vseh stopnjah izobraževanja,
da je razvijanje bralne pismenosti vseživljenjski proces, s tem pa tudi zave
zanost učiteljev vseh predmetov k razvoju te kompetence, sta v zadnjem
desetletju privedla do številnih dobrih praks. O njih poročajo vzgojitelji
in učitelji v različnih knjižnih publikacijah (npr. Bralna pismenost v vrt
cu in šoli.
Didaktični primeri, Nolimal in Novaković, 2013), v strokovnih revi
jah (npr. Vzgoja in izobraževanje) in na strokovnih posvetih (npr. na vsa
koletnem posvetu Bralnega društva Slovenije).
Da se tudi izobraževalna politika zaveda pomena razvoja te kompe
tence, je dokazala z imenovanjem nove strokovne skupine za pregled in
dopolnitev »stare« Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti.
Delovna skupina je pripravila novo strategijo razvoja bralne pismenosti
za obdobje 2019–2030, ki jo je vlada RS 2019 potrdila in s tem prevze
la odgovornost za nadaljnji razvoj pismenosti vseh prebivalcev Slovenije.
Udejanjanje učinkov posameznih elementov strategije pa je smiselno
spremljati ne le s sodelovanjem v mednarodnih raziskavah (kot so npr.
PIRLS, PISA, PIAAC), ampak tudi v nacionalnem okviru z raziskava
mi o učinkovitosti posameznih programov za posamezne skupine otrok,
mladostn ikov in odraslih.
Bralna pismenost slovenskih učencev glede na spol
Najprej so prikazani rezultati učencev glede na spol v splošni bralni pisme
nosti, nato pa še v bralni motivaciji.
Splošna bralna pismenost in spol učencev
V študiji PISA 2018 so se praktično v vseh sodelujočih državah v bralni
pism enosti pojavile razlike med fanti in dekleti, v korist slednjih (Slika 2).
38
nižji od slovenskega povprečja (Nolimal in Novaković, 2013). Eden od ka
zalcev učinkovitosti projekta je bilo izboljšanje dosežka učencev, vklju
čenih v projekt, saj se povprečni dosežki teh učencev v NPZ po konča
nem projektu niso več pomembno razlikovali od slovenskega povprečja
(Cankar, 2013). Trenutno na Zavodu RS za šolstvo poteka drug obsežen
projekt, imenovan NA-MA (NAravoslovna in MAtematična pismenost,
2018–2022), v katerem sodeluje kar 97 vzgojno-izobraževalnih organizacij
(21 VVZ, 38 osnovnih in 38 srednjih šol). Cilj projekta je razviti pedago
ške pristope oz. prožne oblike učenja, ki bodo tudi z vključevanjem novih
tehnologij pripomogle k celostnemu in vertikalnemu razvoju pismenosti
na področju naravoslovja in matematike.
Ozaveščanje vzgojiteljev in učiteljev na vseh stopnjah izobraževanja,
da je razvijanje bralne pismenosti vseživljenjski proces, s tem pa tudi zave
zanost učiteljev vseh predmetov k razvoju te kompetence, sta v zadnjem
desetletju privedla do številnih dobrih praks. O njih poročajo vzgojitelji
in učitelji v različnih knjižnih publikacijah (npr. Bralna pismenost v vrt
cu in šoli.
Didaktični primeri, Nolimal in Novaković, 2013), v strokovnih revi
jah (npr. Vzgoja in izobraževanje) in na strokovnih posvetih (npr. na vsa
koletnem posvetu Bralnega društva Slovenije).
Da se tudi izobraževalna politika zaveda pomena razvoja te kompe
tence, je dokazala z imenovanjem nove strokovne skupine za pregled in
dopolnitev »stare« Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti.
Delovna skupina je pripravila novo strategijo razvoja bralne pismenosti
za obdobje 2019–2030, ki jo je vlada RS 2019 potrdila in s tem prevze
la odgovornost za nadaljnji razvoj pismenosti vseh prebivalcev Slovenije.
Udejanjanje učinkov posameznih elementov strategije pa je smiselno
spremljati ne le s sodelovanjem v mednarodnih raziskavah (kot so npr.
PIRLS, PISA, PIAAC), ampak tudi v nacionalnem okviru z raziskava
mi o učinkovitosti posameznih programov za posamezne skupine otrok,
mladostn ikov in odraslih.
Bralna pismenost slovenskih učencev glede na spol
Najprej so prikazani rezultati učencev glede na spol v splošni bralni pisme
nosti, nato pa še v bralni motivaciji.
Splošna bralna pismenost in spol učencev
V študiji PISA 2018 so se praktično v vseh sodelujočih državah v bralni
pism enosti pojavile razlike med fanti in dekleti, v korist slednjih (Slika 2).
38
