Page 211 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 211
kermauner ■ opismenjevanje otrok s slepoto
likovne upodobitve. Ob vsem tem pa je zelo pomembno to, da je otrok ob
tipanki aktivno udeležen. Poleg vsega naštetega je namenjena vsem otro
kom, mladostnikom in odraslim kot primer dobre prakse na področju
otrok s posebnimi potrebami. Stensko tipanko je dve leti izdelovalo oko
li 15 strokovnjakov z različnih fakultet in je prvi tak projekt v Sloveniji in
sosednjih državah. Praksa kaže, da je izjemno zanimiva za otroke s slepo
to, ki vsak dan hodijo po stopnišču v svoje razrede in se je ne naveličajo.
Ravno tako pa si jo ogleda veliko polnočutnih otrok, mladostnikov in od
raslih, saj je njen sekundarni namen, da je multimodalno učenje za polno
čutne otroke, didaktični pripomoček za študente, odrasle, strokovnjake
in pedagoge, spodbuja senzibilizacijo polnočutnih otrok: zavedanje, da so
med nami različni otroci (Urbas et al., 2017).
Zaključek
Čeprav je danes na trgu veliko avdio pomagal za osebe s slepoto in je veliko
podatkov mogoče pridobiti po slušni poti, je opismenjenost v brajici neod
tujljiva pravica otrok s slepoto. Bodisi da otrok začne tekoče brati brajico
bodisi da uporablja brajevo vrstico za vsakodnevne (funkcionalne) aktiv
nosti ali pa uporablja tipne znake za sporazumevanje, pa je za vse »tipne«
učence izrednega pomena, da razvijejo čutno (senzorično) zavest, še pose
bej veščine ločevanja (prepoznavanja) predmetov, in da imajo veliko izku
šenj na lastni koži, ki jim pomagajo razvijati osnovne spretnosti, potrebne
za življenje (Stratton in Wright, 1991).
In to je mogoče doseči z usmerjenimi vajami ter igrami, ki smo jih
našteli, tako da nevsiljivo razvijemo čutno zavest, s tem pa tudi branje bra
jice postane avtomatizirano.
Še več, vsi specialni pripomočki so nadvse zanimivi tudi za polnoču
tne otroke in lahko pomagajo pri njihovi motivaciji za branje. Tipna po
magala delujejo večkanalno, saj sta dostikrat poleg vida in tipa vključeni še
čutili voh in sluh. Pomembno pa je tudi, da se ob srečevanju s tipankami,
tipnim kamišibajem, KnjiŠko nevsiljivo spoznavajo s fenomenom slepote
in poleg običajnega tiska ter povečanih črk odkrijejo brajico. Na ta način
se stereotip, da so otroci s slepoto »prikrajšani«, »nemočni«, »vredni
pomilovanja« ipd., ruši, saj se njihovi polnočutni vrstniki zavejo, da otro
ci s slepoto obvladajo veliko stvari, ki jih drugi ne znajo (na primer branje
brajice). S tem polnočutni razvijajo empatijo do »različnih« vrstnikov, ši
rijo svoja obzorja in vstopajo v inkluzivno družbo.
Literatura
Batič, J., in Haramija, D. (2013) Poetika slikanice. Murska Sobota:
Franc-Franc.
209
likovne upodobitve. Ob vsem tem pa je zelo pomembno to, da je otrok ob
tipanki aktivno udeležen. Poleg vsega naštetega je namenjena vsem otro
kom, mladostnikom in odraslim kot primer dobre prakse na področju
otrok s posebnimi potrebami. Stensko tipanko je dve leti izdelovalo oko
li 15 strokovnjakov z različnih fakultet in je prvi tak projekt v Sloveniji in
sosednjih državah. Praksa kaže, da je izjemno zanimiva za otroke s slepo
to, ki vsak dan hodijo po stopnišču v svoje razrede in se je ne naveličajo.
Ravno tako pa si jo ogleda veliko polnočutnih otrok, mladostnikov in od
raslih, saj je njen sekundarni namen, da je multimodalno učenje za polno
čutne otroke, didaktični pripomoček za študente, odrasle, strokovnjake
in pedagoge, spodbuja senzibilizacijo polnočutnih otrok: zavedanje, da so
med nami različni otroci (Urbas et al., 2017).
Zaključek
Čeprav je danes na trgu veliko avdio pomagal za osebe s slepoto in je veliko
podatkov mogoče pridobiti po slušni poti, je opismenjenost v brajici neod
tujljiva pravica otrok s slepoto. Bodisi da otrok začne tekoče brati brajico
bodisi da uporablja brajevo vrstico za vsakodnevne (funkcionalne) aktiv
nosti ali pa uporablja tipne znake za sporazumevanje, pa je za vse »tipne«
učence izrednega pomena, da razvijejo čutno (senzorično) zavest, še pose
bej veščine ločevanja (prepoznavanja) predmetov, in da imajo veliko izku
šenj na lastni koži, ki jim pomagajo razvijati osnovne spretnosti, potrebne
za življenje (Stratton in Wright, 1991).
In to je mogoče doseči z usmerjenimi vajami ter igrami, ki smo jih
našteli, tako da nevsiljivo razvijemo čutno zavest, s tem pa tudi branje bra
jice postane avtomatizirano.
Še več, vsi specialni pripomočki so nadvse zanimivi tudi za polnoču
tne otroke in lahko pomagajo pri njihovi motivaciji za branje. Tipna po
magala delujejo večkanalno, saj sta dostikrat poleg vida in tipa vključeni še
čutili voh in sluh. Pomembno pa je tudi, da se ob srečevanju s tipankami,
tipnim kamišibajem, KnjiŠko nevsiljivo spoznavajo s fenomenom slepote
in poleg običajnega tiska ter povečanih črk odkrijejo brajico. Na ta način
se stereotip, da so otroci s slepoto »prikrajšani«, »nemočni«, »vredni
pomilovanja« ipd., ruši, saj se njihovi polnočutni vrstniki zavejo, da otro
ci s slepoto obvladajo veliko stvari, ki jih drugi ne znajo (na primer branje
brajice). S tem polnočutni razvijajo empatijo do »različnih« vrstnikov, ši
rijo svoja obzorja in vstopajo v inkluzivno družbo.
Literatura
Batič, J., in Haramija, D. (2013) Poetika slikanice. Murska Sobota:
Franc-Franc.
209
