Page 53 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 53
m. sardoč ■ intervju z vittoriom bufacchijem
Zaradi dogodkov 11. septembra sem se začel zanimati za filozofijo
nasilja, vendar moje zanimanje za nasilje ni omejeno na vprašanje teroriz-
ma. Pravzaprav se terorizem v moji knjigi komajda pojavlja. Šele pet let po
objavi svoje knjige sem objavil članek (skupaj z Jean Mario Arrigo) o pro-
blematičnosti hipotetičnega scenarija tiktakajoče bombe in zakaj uporaba
mučenja za boj proti terorizmu ni nikoli upravičena: ‚Torture, Terrorism
and the State: A Refutation of the Ticking-Bomb Argument‘ v Journal of
Applied Philosophy (2006).
Obsežna literatura o nasilju v tako raznolikih disciplinah, kot so
psihologija, politologija, kriminologija, sociologija, kulturologija,
antropologija, pedagogika in filozofija, je dokaz o kompleksnosti
nasilja. Kaj je glavni prispevek filozofije k razpravam o nasilju?
Nasilje je v akademskih krogih vedno vzbujalo veliko pozornosti, in
to upravičeno. Ljudje se bodo vedno spraševali, ali je nasilje posamezni-
ka neizogibno, ker je del naše človeške narave, neizogibno utelešenje pr-
vinskega nagona, ki ga ni mogoče vedno nadzorovati, in opomnik, da je
celo homo sapiens globoko v sebi žival. Poleg tega je nasilje bistvo politike,
bodisi zato, ker je bilo nasilje vedno (in je do neke mere še vedno) najbolj
zanesljivo orodje osvajanja in prevlade, bodisi zato, ker v demokraciji sku-
šamo preprečiti, da bi konflikti in nesoglasja prerasli v nasilje. O teh vpra-
šanjih bodo še naslednjih nekaj stoletij razmišljali psihologi, antropologi,
kriminologi, sociologi, politologi in strokovnjaki za mednarodne odnose.
Filozofija lahko k tej razpravi prispeva veliko, čeprav tega filozofi in
nefilozofi ne priznavajo vedno. Ne pozabimo, da je celo osnovno vpraša-
nje o naši človeški naravi v prvi vrsti filozofsko vprašanje. Filozofija je nuj-
no potrebna, saj nam nudi pojmovna orodja, ki jih uporabljamo za obliko-
vanje vprašanj o našem obstoju. Na primer, obstaja majhno raziskovalno
področje, kjer poskušajo ugotoviti, ali je nasilje vgrajeno v naš DNK. Pri
iskanju dokončnega odgovora na to vprašanje se moramo vedno spomni-
ti, da je tudi metodologija znanstvenega raziskovanja vprašanje filozofske
razprave. Vsako empirično znanstveno raziskovanje temelji na teoretičnih
predpostavkah, zato je filozofija pri njem vedno prisotna, ne glede na to,
ali se tega zavedamo ali ne. In enako velja za raziskave nasilja v družboslov-
ju, kriminologiji in vojnih študijah. Raziskovanje nasilja je smiselno le, če
vemo, kaj iščemo, in za to potrebujemo definicijo nasilja.
Toda bodimo bolj natančni. Mislim, da filozofija pomembno pri-
speva k našemu razumevanju nasilja: na pojmovni ravni in na normativ-
ni (moralni) ravni. Preden se lahko pogovarjamo o nasilju, moramo ugo-
toviti pomen tega izraza, in ko gre za zagotavljanje pojmovne jasnosti, je
51
Zaradi dogodkov 11. septembra sem se začel zanimati za filozofijo
nasilja, vendar moje zanimanje za nasilje ni omejeno na vprašanje teroriz-
ma. Pravzaprav se terorizem v moji knjigi komajda pojavlja. Šele pet let po
objavi svoje knjige sem objavil članek (skupaj z Jean Mario Arrigo) o pro-
blematičnosti hipotetičnega scenarija tiktakajoče bombe in zakaj uporaba
mučenja za boj proti terorizmu ni nikoli upravičena: ‚Torture, Terrorism
and the State: A Refutation of the Ticking-Bomb Argument‘ v Journal of
Applied Philosophy (2006).
Obsežna literatura o nasilju v tako raznolikih disciplinah, kot so
psihologija, politologija, kriminologija, sociologija, kulturologija,
antropologija, pedagogika in filozofija, je dokaz o kompleksnosti
nasilja. Kaj je glavni prispevek filozofije k razpravam o nasilju?
Nasilje je v akademskih krogih vedno vzbujalo veliko pozornosti, in
to upravičeno. Ljudje se bodo vedno spraševali, ali je nasilje posamezni-
ka neizogibno, ker je del naše človeške narave, neizogibno utelešenje pr-
vinskega nagona, ki ga ni mogoče vedno nadzorovati, in opomnik, da je
celo homo sapiens globoko v sebi žival. Poleg tega je nasilje bistvo politike,
bodisi zato, ker je bilo nasilje vedno (in je do neke mere še vedno) najbolj
zanesljivo orodje osvajanja in prevlade, bodisi zato, ker v demokraciji sku-
šamo preprečiti, da bi konflikti in nesoglasja prerasli v nasilje. O teh vpra-
šanjih bodo še naslednjih nekaj stoletij razmišljali psihologi, antropologi,
kriminologi, sociologi, politologi in strokovnjaki za mednarodne odnose.
Filozofija lahko k tej razpravi prispeva veliko, čeprav tega filozofi in
nefilozofi ne priznavajo vedno. Ne pozabimo, da je celo osnovno vpraša-
nje o naši človeški naravi v prvi vrsti filozofsko vprašanje. Filozofija je nuj-
no potrebna, saj nam nudi pojmovna orodja, ki jih uporabljamo za obliko-
vanje vprašanj o našem obstoju. Na primer, obstaja majhno raziskovalno
področje, kjer poskušajo ugotoviti, ali je nasilje vgrajeno v naš DNK. Pri
iskanju dokončnega odgovora na to vprašanje se moramo vedno spomni-
ti, da je tudi metodologija znanstvenega raziskovanja vprašanje filozofske
razprave. Vsako empirično znanstveno raziskovanje temelji na teoretičnih
predpostavkah, zato je filozofija pri njem vedno prisotna, ne glede na to,
ali se tega zavedamo ali ne. In enako velja za raziskave nasilja v družboslov-
ju, kriminologiji in vojnih študijah. Raziskovanje nasilja je smiselno le, če
vemo, kaj iščemo, in za to potrebujemo definicijo nasilja.
Toda bodimo bolj natančni. Mislim, da filozofija pomembno pri-
speva k našemu razumevanju nasilja: na pojmovni ravni in na normativ-
ni (moralni) ravni. Preden se lahko pogovarjamo o nasilju, moramo ugo-
toviti pomen tega izraza, in ko gre za zagotavljanje pojmovne jasnosti, je
51
