Page 46 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 46
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
civilna nepokorščina in šele za njo oborožen konflikt, gverila, vojna,
revolucija.
Ali je torej nasilje lahko upravičeno? Lahko bi rekli, da ja: Nasilje je
lahko upravičeno, vsaj v teoriji. Natančneje: nasilje je lahko upravičeno,
če na nasilje gledamo s stališča osebe, ki ga izvaja. Če pa se postavimo na
stran žrtve nasilja, je slika drugačna. S tega stališča vidimo nasilje kot ti-
sto, kar osebo spremeni v stvar, v sredstvo, ki se ga lahko poljubno upora-
bi. To pa je v nasprotju s Kantovim drugim imperativom: »Deluj tako, da
boš človeštvo tako v tvoji osebi kakor v osebi vsakogar drugega vselej upo-
rabljal hkrati kot smoter, nikoli/zgolj kot sredstvo.« (Kant 2005: 45) Za
razliko od stvari, ki so zgolj instrumentalne – sredstva, ki jih lahko »ta
ali ona volja poljubno uporabi« (ibid.: 44), ljudje eksistirajo kot smoter na
sebi. In kdor krši to načelo, kdor uporablja druge ljudi kot sredstvo, nad
njimi izvaja nasilje.
Zaključek
Problematika nasilja je zelo kompleksna. Teoretična večplastnost in ra-
znovrstnost vprašanj ter konceptov o sami naravi nasilja potrjujeta, da so
problemi in izzivi, s katerimi smo soočeni pri obravnavanju nasilja, vse
prej kot enostavni, jasni in enoznačni. To po eni strani pomeni, da je tre-
ba nasilje konceptualizirati na način, ki je adekvaten in dojemljiv za čas,
v katerem živimo, da moramo identificirati različne oblike nasilja, ki se v
sodobnem svetu pojavljajo. Po drugi strani pa kompleksnost in nejasnost
omogočata, da se vzpostavijo vrzeli, ki dovoljujejo storilcem nasilnih de-
janj, da najdejo širok spekter upravičevanj nasilja, ki lahko postanejo tudi
splošno sprejeta. Prvi korak k reševanju te problematike vsekakor pred-
stavlja razumevanje osnovnih konceptov nasilja in pojmov, ki so z njim
povezani.
Literatura
Arendt, H. (2013) Nasilje.Ljubljana: Krtina.
Bobbio, N., Matteucci, N., Pasquino, G. (1990) Dizionario di politica, TEA.
Bufacchi, V. (2007) Violence and Social Justice, New York: Palgrave.
Coady, C.A.J.(2003) The Idea of Violence, Journal of Applied Philosophy3(1),
str. 3–19.
Coates, A. J.(1997) The Ethics of War.Manchester: Manchester University
Press.
Derrida, J. (2003) Violence and Metaphysics.V: J. Derrida,Writing and
Difference, London and New York: Routlege.
44
civilna nepokorščina in šele za njo oborožen konflikt, gverila, vojna,
revolucija.
Ali je torej nasilje lahko upravičeno? Lahko bi rekli, da ja: Nasilje je
lahko upravičeno, vsaj v teoriji. Natančneje: nasilje je lahko upravičeno,
če na nasilje gledamo s stališča osebe, ki ga izvaja. Če pa se postavimo na
stran žrtve nasilja, je slika drugačna. S tega stališča vidimo nasilje kot ti-
sto, kar osebo spremeni v stvar, v sredstvo, ki se ga lahko poljubno upora-
bi. To pa je v nasprotju s Kantovim drugim imperativom: »Deluj tako, da
boš človeštvo tako v tvoji osebi kakor v osebi vsakogar drugega vselej upo-
rabljal hkrati kot smoter, nikoli/zgolj kot sredstvo.« (Kant 2005: 45) Za
razliko od stvari, ki so zgolj instrumentalne – sredstva, ki jih lahko »ta
ali ona volja poljubno uporabi« (ibid.: 44), ljudje eksistirajo kot smoter na
sebi. In kdor krši to načelo, kdor uporablja druge ljudi kot sredstvo, nad
njimi izvaja nasilje.
Zaključek
Problematika nasilja je zelo kompleksna. Teoretična večplastnost in ra-
znovrstnost vprašanj ter konceptov o sami naravi nasilja potrjujeta, da so
problemi in izzivi, s katerimi smo soočeni pri obravnavanju nasilja, vse
prej kot enostavni, jasni in enoznačni. To po eni strani pomeni, da je tre-
ba nasilje konceptualizirati na način, ki je adekvaten in dojemljiv za čas,
v katerem živimo, da moramo identificirati različne oblike nasilja, ki se v
sodobnem svetu pojavljajo. Po drugi strani pa kompleksnost in nejasnost
omogočata, da se vzpostavijo vrzeli, ki dovoljujejo storilcem nasilnih de-
janj, da najdejo širok spekter upravičevanj nasilja, ki lahko postanejo tudi
splošno sprejeta. Prvi korak k reševanju te problematike vsekakor pred-
stavlja razumevanje osnovnih konceptov nasilja in pojmov, ki so z njim
povezani.
Literatura
Arendt, H. (2013) Nasilje.Ljubljana: Krtina.
Bobbio, N., Matteucci, N., Pasquino, G. (1990) Dizionario di politica, TEA.
Bufacchi, V. (2007) Violence and Social Justice, New York: Palgrave.
Coady, C.A.J.(2003) The Idea of Violence, Journal of Applied Philosophy3(1),
str. 3–19.
Coates, A. J.(1997) The Ethics of War.Manchester: Manchester University
Press.
Derrida, J. (2003) Violence and Metaphysics.V: J. Derrida,Writing and
Difference, London and New York: Routlege.
44
