Page 186 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 186
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
interfere in violent situations and the relationships of others. This is not
an easy task, as individuals and communities need additional empower-
ment and encouragement in order to become more engaged. The article
analyses the potential, and limitations of the active bystander approach
as a comprehensive „tool“ for preventing sexual harassment in schools.
Based on the experience of an international project in four EU countries,
in which six partners developed, piloted, implemented and evaluated an
active bystander program within two years in 12 high schools, the article
reflects on its lessons and challenges in dealing with sexual harassment in
Slovenian high schools.
Keywords: sexual harassment, active bystander approach, high schools,
Slovenia
Dejan Jontes in Tanja Oblak Črnič
DIGITALNO NASILJE V PERSPEKTIVI MEDIJSKIH ŠTUDIJ:
POMEN MEDIJSKE POTROŠNJE IN VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
MLADIH
V eni prvih empiričnih raziskav o pojavnosti in razširjenosti spletnih tve-
ganj v starostni skupini med 15 in 25 let analiziramo izkušnje in percepcije
mladih z grožnjami in nasiljem v digitalnih okoljih. V nasprotju z večino
sorodnih študij, ki se pogosteje osredotočajo na mlajše otroke, tukajšnja
razprava opozarja na dve alternativni raziskovalni perspektivi: prvič, da
je treba raziskovanje spletnih tveganj razširiti na ostale starostne skupi-
ne mladih in, drugič, da je treba demistificirati nekatere močno zasidrane,
a problematične predpostavke o tem, kje izvirajo vzroki za spletna tvega-
nja. Šele tovrstna širitev raziskovalnega fokusa namreč omogoča, da mlade
dehomogeniziramo kot enovito družbeno skupino, ki je digitalno nujno
ogrožena. Članek zato v razpravo o spletnih grožnjah uvaja tudi vpraša-
nja medijske potrošnje in digitalne pismenosti kot ključnih dejavnikov,
ki kažejo na raznolike izkušnje mladih s spletnimi tveganji in percepcijo
digitalnih okolij kot prostorov nasilja. S pomočjo kvantitativne pilotske
raziskave pa pokažemo, da se mladi razvrščajo v tri različne kategorije: v
prestrašene, a neaktivne, v varne in aktivne ter v ogrožene in izpostavljene.
Ker v raziskavi izhajamo iz predpostavke, da so nezaželeni pojavi in odno-
si v spletnih okoljih odraz vsakdanjih življenj in širših družbenih struk-
tur, ostaja opozarjanje o nevarnostih spleta in ozaveščanje o varnih rabah
sicer ključno, a ga gre nujno dopolnjevati s spoznanji o družbenih razmer-
jih moči, neenakostih in spremembah, ki jih še posebej med mlade prina-
ša sodobna medijska družba.
Ključne besede: digitalna tveganja in nasilje na spletu, digitalne kompeten-
ce, kulturni kapital, razred, mladi
184
interfere in violent situations and the relationships of others. This is not
an easy task, as individuals and communities need additional empower-
ment and encouragement in order to become more engaged. The article
analyses the potential, and limitations of the active bystander approach
as a comprehensive „tool“ for preventing sexual harassment in schools.
Based on the experience of an international project in four EU countries,
in which six partners developed, piloted, implemented and evaluated an
active bystander program within two years in 12 high schools, the article
reflects on its lessons and challenges in dealing with sexual harassment in
Slovenian high schools.
Keywords: sexual harassment, active bystander approach, high schools,
Slovenia
Dejan Jontes in Tanja Oblak Črnič
DIGITALNO NASILJE V PERSPEKTIVI MEDIJSKIH ŠTUDIJ:
POMEN MEDIJSKE POTROŠNJE IN VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
MLADIH
V eni prvih empiričnih raziskav o pojavnosti in razširjenosti spletnih tve-
ganj v starostni skupini med 15 in 25 let analiziramo izkušnje in percepcije
mladih z grožnjami in nasiljem v digitalnih okoljih. V nasprotju z večino
sorodnih študij, ki se pogosteje osredotočajo na mlajše otroke, tukajšnja
razprava opozarja na dve alternativni raziskovalni perspektivi: prvič, da
je treba raziskovanje spletnih tveganj razširiti na ostale starostne skupi-
ne mladih in, drugič, da je treba demistificirati nekatere močno zasidrane,
a problematične predpostavke o tem, kje izvirajo vzroki za spletna tvega-
nja. Šele tovrstna širitev raziskovalnega fokusa namreč omogoča, da mlade
dehomogeniziramo kot enovito družbeno skupino, ki je digitalno nujno
ogrožena. Članek zato v razpravo o spletnih grožnjah uvaja tudi vpraša-
nja medijske potrošnje in digitalne pismenosti kot ključnih dejavnikov,
ki kažejo na raznolike izkušnje mladih s spletnimi tveganji in percepcijo
digitalnih okolij kot prostorov nasilja. S pomočjo kvantitativne pilotske
raziskave pa pokažemo, da se mladi razvrščajo v tri različne kategorije: v
prestrašene, a neaktivne, v varne in aktivne ter v ogrožene in izpostavljene.
Ker v raziskavi izhajamo iz predpostavke, da so nezaželeni pojavi in odno-
si v spletnih okoljih odraz vsakdanjih življenj in širših družbenih struk-
tur, ostaja opozarjanje o nevarnostih spleta in ozaveščanje o varnih rabah
sicer ključno, a ga gre nujno dopolnjevati s spoznanji o družbenih razmer-
jih moči, neenakostih in spremembah, ki jih še posebej med mlade prina-
ša sodobna medijska družba.
Ključne besede: digitalna tveganja in nasilje na spletu, digitalne kompeten-
ce, kulturni kapital, razred, mladi
184
