Page 181 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić

Povzetki/Abstracts

Robi Kroflič
KONCEPTI ODZIVANJA NA NASILJE MED NIČELNO TOLERANCO
IN RESTORATIVNOSTJO
Politika ničelne tolerance do nasilja se je od devetdesetih let dvajsetega
stoletja, ko je dokončno prodrla na svetovni sceni, uveljavila s svojo sim-
bolno, ekspresivno vlogo zagovora družbe brez nasilja in dobila spekta-
kelske razsežnosti, ki se v kulturi strahu in ogroženosti le še stopnjuje-
jo. S spretnim križanjem besednjaka humanizma (nasilje je treba vedno
označiti kot nedopustno), retributivne kaznovalne politike (družba se je
dolžna na nedopustno vedenje odzvati kaznovalno) in utilitarizma (ne-
sorazmerno stroge kazni lahko preprečijo nadaljnje širjenje nasilja) se
je odzvala na splošno ozračje kritike permisivnosti in na resne ugovo-
re tretmajski penološki ter kriminološki usmeritvi. V članku bom opo-
zoril na nevzdržnost praktične rabe sredstev politike ničelne tolerance
do nasilja v inkluzivni šoli in na resno alternativo dilemi »ali stroga ka-
zen ali tretmajsko-terapevtska obravnava« v idejah restorativne pravič-
nosti ter restorativnih vzgojno-disciplinskih pristopov. Ti so še pose-
bej dobrodošli ob obravnavi hitro rastočega »nasilja na daljavo«, ki ga
omogoča razraščanje sovražnega govora v spletnem okolju. Hkrati za-
vzemanje za celovite restorativne vzgojno-disciplinske pristope zahte-
va resno obravnavo koncepta skupnosti, ki naj bi jo zasnovali na tej pe-
nološki paradigmi.
Ključne besede: ničelna toleranca, retribucija, restorativna pravičnost,
inkluzivnost

179