Page 79 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 79
podinjstvo
– ker so tudi
zanj ženske
(kot) ustvarjene
Ko se je 19. stoletje bližalo svojemu 77
koncu, je še vedno »vsaka mati upala, videti svojo hčer nekdaj kot gospodi-
njo in – mater«.1 Ker pa so bila (že) zadnja desetletja 19. stoletja v zname-
nju profesionalizacije, specializacije in razmika formalnega izobraževa-
nja, je postalo tudi materinstvo oziroma gospodinjstvo poklic, ki je zah-
teval ustrezno izšolanost, izobrazbo, priučitev različnim spretnostim in
osvojitev določenih teoretičnih znanj, pa čeprav je šlo za poklic, »za koje-
ga je ženska že od narave izbrana in določena«, kot pravi Danica (in ki se
med drugim od ostalih poklicev loči tudi po tem, da v njem zaposlene ne
prejemajo plačila za opravljeno delo oz. da je v tem poklicu delo pome-
nilo in bilo vrednoteno povsem drugače kot v drugih poklicih). Za izo-
brazbo bodočih gospodinj, mater in žena naj bi pri nas skrbele posebne
dekliške šole. Kot piše Danica v Slovenki, ni bil namen teh šol izobrazi-
ti deklet za kak pridobiten poklic, »dovršivšim svoje »študije« jim je jedi-
na zadača čakati – moža«. Po Daničinih besedah je bila izobrazba, ki so
si jo dekleta pridobila v teh šolah, izrazito površna in na ključnih podro-
čjih povsem nična: »Večina deklet stopi v zakonski stan, a nima ne pojma o
svetosti in važnosti materinstva, o reji in vzgoji otrok. Seveda, koj se smatra
1 Danica, Slovenka (1897), 7.
– ker so tudi
zanj ženske
(kot) ustvarjene
Ko se je 19. stoletje bližalo svojemu 77
koncu, je še vedno »vsaka mati upala, videti svojo hčer nekdaj kot gospodi-
njo in – mater«.1 Ker pa so bila (že) zadnja desetletja 19. stoletja v zname-
nju profesionalizacije, specializacije in razmika formalnega izobraževa-
nja, je postalo tudi materinstvo oziroma gospodinjstvo poklic, ki je zah-
teval ustrezno izšolanost, izobrazbo, priučitev različnim spretnostim in
osvojitev določenih teoretičnih znanj, pa čeprav je šlo za poklic, »za koje-
ga je ženska že od narave izbrana in določena«, kot pravi Danica (in ki se
med drugim od ostalih poklicev loči tudi po tem, da v njem zaposlene ne
prejemajo plačila za opravljeno delo oz. da je v tem poklicu delo pome-
nilo in bilo vrednoteno povsem drugače kot v drugih poklicih). Za izo-
brazbo bodočih gospodinj, mater in žena naj bi pri nas skrbele posebne
dekliške šole. Kot piše Danica v Slovenki, ni bil namen teh šol izobrazi-
ti deklet za kak pridobiten poklic, »dovršivšim svoje »študije« jim je jedi-
na zadača čakati – moža«. Po Daničinih besedah je bila izobrazba, ki so
si jo dekleta pridobila v teh šolah, izrazito površna in na ključnih podro-
čjih povsem nična: »Večina deklet stopi v zakonski stan, a nima ne pojma o
svetosti in važnosti materinstva, o reji in vzgoji otrok. Seveda, koj se smatra
1 Danica, Slovenka (1897), 7.
