Page 200 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 200
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
cionalistična propaganda je seveda v razmerah nestrpnosti in vonja po
smodniku med obema velikima vojnama morala zadeti ob ženske trebu-
he. Ženska, ki tako ni ustvarjena za drugo kot za rojevanje (za vse dru-
go najde moški boljšega partnerja v moškem, je dejal že stari Avguštin),
lahko naredi še največ politično dobrega za svoj narod, če rodi kar največ
dobrih, zdravih in narodno zavednih otrok. Ženske so tovrstni propa-
gandi povsem podlegle in ponavljale fraze o lastni narodni pre-pomemb-
nosti, kot da bi šlo za pletenje nogavic za prezeble partizane, ne pa za ro-
jevanje lastnih otrok.
»Ženski svet je svet zase. Ker je ženska bitje, ki se od moškega ne loči le po
zunanje, ampak tudi – in še več – po notranje. In ji je zato tudi določen po-
seben delokrog, ki je na videz majhen in ozek, a je velik in širok. Če pravi-
mo, da je ženska ‚le‘ za dom, ta ‚le‘ nikakor ni vzeti v omalovaževalnem po-
menu. Ker moramo predvsem pomisliti, kaj je dom. Dom je središče vsake
družine. Iz družine izhajajo člani človeške družbe; ti člani tvorijo vasi, me-
sta in države. In kakšen je početek posameznega člana – človeka, taka je na-
vadno vsa pot družabnega, državnega življenja. In ker moški vladajo dru-
žabni in dražvi, zunanji svet in so ti moški izšli iz navadnega, ozkega delo-
kroga ženske – iz doma, je jasno, da jih je soditi po tem, kako je bilo pri teh
materah doma, kakšna roka jih je vzgajala v najnežnejših početkih, kakšno
198 mater so imeli.«4
Na področju dela so se stvari še dodatno zaostrile in zagrenile življenje
marsikateri njihovi naslednici in ne nazadnje tudi nam. Ženske pri nas
so bile že tradicionalno pomemben del pridobitnega prebivalstva in so to
ostale tudi, potem ko so se spremenili tako pogoji na trgu dela (s tem mi-
slimo predvsem na delo zunaj doma, kar je pomenilo skoraj celodnevno
ženino odsotnost od doma) kot sama kategorizacija; tudi med zaposleni-
mi v Sloveniji predstavljajo/-mo ženske nepogrešljiv delež. Vzporedno s
povečevanjem plačanih delovnih obveznosti zunaj doma je razvoj v na-
činu življenja prinašal ženskam predvsem dodatne obremenitve; gospo-
dinjstvo je dobivalo prav strašljive razsežnosti. Če pomislimo, da se je ve-
čina ženskih in otroških oblačil še tja do druge svetovne vojne najpogo-
steje šivala doma ali v obrtniški delavnici, da ju še ni izpodrinila konfek-
cija, da so bile tedaj običajne tkanine izredno zahtevne za vzdrževanje,
da je spadal razvoj kemične industrije in različnih učinkovitih pralnih in
čistilnih sredstev za široko potrošnjo v obdobje po drugi svetovni vojni,
da je šele po drugi vojni počasi napredovala in se še počasneje cenila tudi
4 Marija Kmet, Ženski svet, Ženski svet (1923), 154.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
cionalistična propaganda je seveda v razmerah nestrpnosti in vonja po
smodniku med obema velikima vojnama morala zadeti ob ženske trebu-
he. Ženska, ki tako ni ustvarjena za drugo kot za rojevanje (za vse dru-
go najde moški boljšega partnerja v moškem, je dejal že stari Avguštin),
lahko naredi še največ politično dobrega za svoj narod, če rodi kar največ
dobrih, zdravih in narodno zavednih otrok. Ženske so tovrstni propa-
gandi povsem podlegle in ponavljale fraze o lastni narodni pre-pomemb-
nosti, kot da bi šlo za pletenje nogavic za prezeble partizane, ne pa za ro-
jevanje lastnih otrok.
»Ženski svet je svet zase. Ker je ženska bitje, ki se od moškega ne loči le po
zunanje, ampak tudi – in še več – po notranje. In ji je zato tudi določen po-
seben delokrog, ki je na videz majhen in ozek, a je velik in širok. Če pravi-
mo, da je ženska ‚le‘ za dom, ta ‚le‘ nikakor ni vzeti v omalovaževalnem po-
menu. Ker moramo predvsem pomisliti, kaj je dom. Dom je središče vsake
družine. Iz družine izhajajo člani človeške družbe; ti člani tvorijo vasi, me-
sta in države. In kakšen je početek posameznega člana – človeka, taka je na-
vadno vsa pot družabnega, državnega življenja. In ker moški vladajo dru-
žabni in dražvi, zunanji svet in so ti moški izšli iz navadnega, ozkega delo-
kroga ženske – iz doma, je jasno, da jih je soditi po tem, kako je bilo pri teh
materah doma, kakšna roka jih je vzgajala v najnežnejših početkih, kakšno
198 mater so imeli.«4
Na področju dela so se stvari še dodatno zaostrile in zagrenile življenje
marsikateri njihovi naslednici in ne nazadnje tudi nam. Ženske pri nas
so bile že tradicionalno pomemben del pridobitnega prebivalstva in so to
ostale tudi, potem ko so se spremenili tako pogoji na trgu dela (s tem mi-
slimo predvsem na delo zunaj doma, kar je pomenilo skoraj celodnevno
ženino odsotnost od doma) kot sama kategorizacija; tudi med zaposleni-
mi v Sloveniji predstavljajo/-mo ženske nepogrešljiv delež. Vzporedno s
povečevanjem plačanih delovnih obveznosti zunaj doma je razvoj v na-
činu življenja prinašal ženskam predvsem dodatne obremenitve; gospo-
dinjstvo je dobivalo prav strašljive razsežnosti. Če pomislimo, da se je ve-
čina ženskih in otroških oblačil še tja do druge svetovne vojne najpogo-
steje šivala doma ali v obrtniški delavnici, da ju še ni izpodrinila konfek-
cija, da so bile tedaj običajne tkanine izredno zahtevne za vzdrževanje,
da je spadal razvoj kemične industrije in različnih učinkovitih pralnih in
čistilnih sredstev za široko potrošnjo v obdobje po drugi svetovni vojni,
da je šele po drugi vojni počasi napredovala in se še počasneje cenila tudi
4 Marija Kmet, Ženski svet, Ženski svet (1923), 154.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
