Page 55 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-357-8.55-71

Primerjava prepričanj med vzgojitelji
in učitelji o strokovnih izpopolnjevanjih

na področju (pred)opismenjevanja

Katarina Grom

1 Uvod
V kontekstu zgodnje in začetne pismenosti se vertikalno povezujejo aktiv-
nosti za spodbujanje ter razvijanje predopismenjevalnih spretnosti in zače-
tno opismenjevanje, kar opredeljujemo s pojmom (pred)opismenjevanje. V
slovenskem prostoru zasledimo prispevke, ki preučujejo (pred)opismenje-
vanje (Grom, 2019; Marjanovič Umek idr., 2019, 2020; Pečjak, 2012; Ropič,
2016; Skubic, 2012), manj raziskovalne pozornosti pa je namenjeno preuče-
vanju prepričanj vzgojiteljev, ki spodbujajo zgodnjo pismenost, in učiteljev,
ki razvijajo začetno pismenost.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) prepričanje opredeljuje kot
»skupek med seboj povezanih misli, pojmov ali sodb v zvezi z delom v
stvarnosti«. Prepričanje temelji na lastnem izkustvu ali presoji in je podre-
jeno subjektivnemu videnju ali védenju. Med vzgojitelji in učitelji se prepri-
čanja nanašajo na izražanje osebnega mnenja o tem, »kaj je dobro za otro-
ka« ali »kaj je prav« (Vrbovšek, 2014).
Hongying Zheng (2009) poudarja, da prepričanja pomembno vpliva-
jo na delo vzgojiteljev in učiteljev pri uporabi različnih oblik dela. Ti v učno
okolje vnašajo različne didaktične materiale, ki so ključni za razvoj zgodnje
in začetne pismenosti. Pedagoški delavci naj bi aktivnosti za usvajanje dolo-
čenih spretnosti izvajali v manjših skupinah, prilagojenih glede na individu-
alne zmožnosti posameznega učenca in zahtevano stopnjo naloge (Lucari-
ello idr., 2015). Li (2012) izpostavlja ključno vlogo prepričanj pri poučevanju

55