Page 56 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
jezika, medtem ko Abdi in Asadi (2015) dodajata, da prepričanja vplivajo na
odnos do poučevanja jezika, zato sta oblikovala temeljne iztočnice, ki so ti-
pične za učiteljeva prepričanja in se nanašajo na: lastne izkušnje, ki izhajajo
iz doživljanja samega sebe v vlogi učenca, izkušnje, ki so jih pridobili z leti
pedagoške prakse, in osebne značajske lastnosti. Guerra in Wubbena (2017)
pojasnjujeta, da so prepričanja povezana tudi s kulturnimi dejavniki v po-
vezavi z dosežki učencev. Raziskovalca opozarjata na heterogenost prepri-
čanj, ki so si pogosto nasprotujoča. Takšna prepričanja je mogoče razloži-
ti s teorijo kognitivne disonance, ki se oblikuje, ko se oseba z zasidranim
prepričanjem sooči z novim spoznanjem (Perlovsky, 2013). Moč kognitiv-
ne disonance pa je mogoče zmanjšati z odvzemanjem pomena disonantnih
spoznanj (Harmon-Jones in Harmon-Jones, 2002; Proulx idr., 2012).
Strokovno izpopolnjevanje na področju pismenosti je za vzgojitelje in
učitelje temeljnega pomena, saj se zahteve po kakovostnem znanju pove-
čujejo (Filstad idr., 2018; Lecat idr., 2019). Carmen Binnewies in Gromer
(2012) menita, da je nenehno strokovno izpopolnjevanje nujno, saj mora-
jo pedagoški delavci spremljati razvoj novih digitalnih tehnologij, uporab-
ljati različne vire znanja (Guerriero, 2017) ter spremljati mednarodne re-
zultate (bralne) pismenosti (Klemenčič in Mirazchiyski, 2023; PISA 2022,
2023). Evropska komisija (2017) ter Leila E. Ferguson in Jo Lunn Brownlee
(2018) poudarjajo potrebo po prenosu novega znanja v prakso, kar krepi
pedagoški pristop in tako omogoča prilagoditev izobraževalnim izzivom.

2 Opredelitev raziskovalnega problema
Tematika pismenosti, vključno s (pred)opismenjevanjem, je v Sloveniji po-
gosto preučevana, vendar ostajajo prepričanja vzgojiteljev in učiteljev o tej
tematiki premalo raziskana, čeprav so ključnega pomena za učinkovitost
izobraževalnih praks. Darija Skubic (2012, 2017) opozarja na pomanjklji-
vo strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev na jezikovnem področju, zlasti v
povezavi s predopismenjevalnimi spretnostmi, in v svojih ugotovitvah iz-
postavlja potrebo po dodatnem izobraževanju. Aviva Sverdlov idr. (2014)
opozarjajo na neskladje med prepričanji vzgojiteljev in njihovimi dejav-
nostmi za spodbujanje zgodnje pismenosti, medtem ko Louise Poulson idr.
(2001) navajajo, da je izboljšanje pismenosti v šolskem izobraževalnem okol-
ju ključno vprašanje v številnih izobraževalnih politikah, pri čemer niso
pomembna le strokovna znanja učiteljev o pismenosti, temveč tudi njihova
prepričanja glede uvajanja novosti, vrednote, ki jih pripisujejo poučevanju, ter
miselni procesi, povezani z razvijanjem pismenosti. Skupina raziskovalcev

56