Page 56 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 56

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
            jezika, medtem ko Abdi in Asadi (2015) dodajata, da prepričanja vplivajo na
            odnos do poučevanja jezika, zato sta oblikovala temeljne iztočnice, ki so ti-
            pične za učiteljeva prepričanja in se nanašajo na: lastne izkušnje, ki izhajajo
            iz doživljanja samega sebe v vlogi učenca, izkušnje, ki so jih pridobili z leti
            pedagoške prakse, in osebne značajske lastnosti. Guerra in Wubbena (2017)
            pojasnjujeta, da so prepričanja povezana tudi s kulturnimi dejavniki v po-
            vezavi z dosežki učencev. Raziskovalca opozarjata na heterogenost prepri-
            čanj, ki so si pogosto nasprotujoča. Takšna prepričanja je mogoče razloži-
            ti s teorijo kognitivne disonance, ki se oblikuje, ko se oseba z zasidranim
            prepričanjem sooči z novim spoznanjem (Perlovsky, 2013). Moč kognitiv-
            ne disonance pa je mogoče zmanjšati z odvzemanjem pomena disonantnih
            spoznanj (Harmon-Jones in Harmon-Jones, 2002;  Proulx idr., 2012).
                 Strokovno izpopolnjevanje na področju pismenosti je za vzgojitelje in
            učitelje temeljnega pomena, saj se zahteve po kakovostnem znanju pove-
            čujejo (Filstad idr., 2018; Lecat idr., 2019). Carmen Binnewies in Gromer
            (2012) menita, da je nenehno strokovno izpopolnjevanje nujno, saj mora-
            jo pedagoški delavci spremljati razvoj novih digitalnih tehnologij, uporab-
            ljati različne vire znanja (Guerriero, 2017) ter spremljati mednarodne re-
            zultate (bralne) pismenosti (Klemenčič in Mirazchiyski, 2023; PISA 2022,
            2023). Evropska komisija (2017) ter Leila E. Ferguson in Jo Lunn Brownlee
            (2018) poudarjajo potrebo po prenosu novega znanja v prakso, kar krepi
              pedagoški pristop in tako omogoča prilagoditev izobraževalnim izzivom.


                 2  Opredelitev raziskovalnega problema
            Tematika pismenosti, vključno s (pred)opismenjevanjem, je v Sloveniji po-
            gosto preučevana, vendar ostajajo prepričanja vzgojiteljev in učiteljev o tej
            tematiki premalo raziskana, čeprav so ključnega pomena za učinkovitost
            izobraževalnih praks. Darija Skubic (2012, 2017) opozarja na pomanjklji-
            vo strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev na jezikovnem področju, zlasti v
            povezavi s predopismenjevalnimi spretnostmi, in v svojih ugotovitvah iz-
            postavlja potrebo po dodatnem izobraževanju. Aviva Sverdlov idr. (2014)
            opozarjajo na neskladje med prepričanji vzgojiteljev in njihovimi dejav-
            nostmi za spodbujanje zgodnje pismenosti, medtem ko Louise Poulson idr.
            (2001) navajajo, da je izboljšanje pismenosti v šolskem izobraževalnem okol-
            ju ključno vprašanje v številnih izobraževalnih politikah, pri čemer niso
            pomembna le strokovna znanja učiteljev o pismenosti, temveč tudi njihova
            prepričanja glede uvajanja novosti, vrednote, ki jih pripisujejo poučevanju, ter
            miselni procesi, povezani z razvijanjem pismenosti. Skupina raziskovalcev


            56
   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61