Page 26 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
s kolegi in z drugimi deležniki na šoli. Zapisano sovpada z ugotovitvami
nekaterih avtorjev (npr. Spector, 2022), ki navajajo, da sta narava dela in so-
cialni vidki poklica tista dejavnika, ki ključno prispevata k zadovoljstvu s
poklicem.
Med odgovori, kaj jih najbolj pesti, so učitelji izpostavili pogoje dela,
še posebej prenatrpane učne načrte, odnos staršev do učiteljev in vmeša-
vanje v učiteljevo delo ter obsežno birokracijo. Pogosto so bili izpostavlje-
ni tudi problemi (ne)discipline v šoli, upada avtoritete, (ne)spoštovanja uči-
teljev ter upada znanja pri otrocih. Predpostavljamo, da je slednji odgovor
povezan predvsem s takratnim šolanjem na daljavo – raziskava je namreč
potekala kmalu po tem, ko so se je šolanje po pandemiji covida-19 ponov-
no začelo izvajati v šolah. Učitelje pestijo tudi preobremenjenost s šolskim
delom in posledično izčrpanost, nizek ugled učiteljskega poklica v druž-
bi in pomanjkanje avtonomije pri delu. Slivar (2008) je z raziskavo ugoto-
vil, da so obremenjenost z delom, vzpostavljanje in vzdrževanje discipline
v učilnici ter hrup v šolskem okolju glavni povzročitelji stresa pri učiteljih.
Stres ni delovni pogoji in nezadovoljstvo učiteljev pri delu pa, kot ugotavlja-
ta Einar M. Skaalvik in Sidsel Skaalvik (2011), močno napovedujejo učitel-
jevo namero ali motivacijo za zapustitev učiteljskega poklica. Raziskovalca
pojasnita, da so časovni pritiski in disciplinske težave posredno, čustvena
izčrpanost in manjše zadovoljstvo pri delu pa neposredno povezana z mo-
tivacijo učiteljev, da zapustijo učiteljski poklic.
Na razloge, ki utegnejo učitelje privesti do motivacije ali namere za za-
pustitev učiteljskega poklica, bi morali biti v Sloveniji, kjer se trenutno so-
očamo s precejšnjim primanjkljajem učiteljev, še posebej pozorni. Vendar,
kaj lahko naredimo, da bodo v učiteljskem poklicu ostali vsaj tisti učitelji,
ki ta poklic že opravljajo? Pomanjkanje učiteljev zahteva, kot pojasnjujeta
Ana Bogdan Zupančič in Marko Gavriloski Tretjak (2023), večdimenzio-
nalne rešitve, ključno pa je poglobljeno razumevanje motivacij in potreb
učiteljev. Ukrepe, ki bi lahko pripomogli k problemu pomanjkanja učitel-
jev, razdelita na tri ravni. Na mikroravni so pomembno razumevanje in za-
dovoljevanje individualnih potreb učiteljev, mreža podpornih mentorstev
in možnost profesionalnega razvoja, na mezoravni je treba z urjenjem so-
cialnih in čustvenih kompetenc vlagati v odnose, organizacijo dela ter de-
lovne/učne pogoje, na makroravni pa so potrebne premišljene izobraževal-
ne politike, ki vključujejo preudarnost in pomoč vodje pri profesionalnem
raz voju ter vodenju karierne poti. To pa so hkrati dejavniki, ki so tesno po-
vezani z zadovoljstvom učiteljev na delovnem mestu.

26