Page 190 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
navzdol, od spodaj navzgor in horizontalno izkazala za ključnega spodbu-
jevalca socialnega učenja. Izkušeni so imeli prednost, zato so v skupin-
skem lokalnem učenju vešči študijski krožki predstavljali pomemben ste-
ber kampanje, na katerega se lahko navezujejo tudi učitelji po vsej Sloveniji
(Bogataj, 2018). Kumulativne izkušnje študijskih krožkov lahko mobilizi-
rajo kolektivno delovanje, ki je za zelene kompetence sodelujočih ključno
(Bianchi idr., 2022), pomembno pa tudi za okoljsko zagovorništvo (John-
son idr. 2014), nego zaupanja (Bogataj, 2020), učno motivacijo in sinergije
med sodelujočimi.
Haywood idr. (2016) trdijo, da skupna izkušnja omogoči ustvarjanje
pomenov, to pa je povezano s transformativnim učenjem, ki ga O'Sullivan
idr. (2002) opredeljujejo kot globok, strukturni premik v zavedanju, ki spre-
meni posameznikov način bivanja v svetu in to, kako gleda na medseboj-
no povezanost med vesoljem, naravnim okoljem, svojim osebnim svetom
in človeško skupnostjo. Slovenski javnosti sta koncept transformativnega
učenja v zadnjem času podrobno predstavila Košmerl in Mikulec (2022).
Pozornost ter motivacija za kampanjo nista usahnili več mesecev in
sta ju verjetno utrjevali redna komunikacija ter podpora udeležencem.
Predstavljeni primer občanske znanosti se je zato z individualnega in s
skupnost nega vidika izkazal za nov ter edinstven pristop, ki presega okvir
slovenskega izobraževanja odraslih ter je uporaben tudi za učitelje v for-
malnem izobraževanju mladine. Za organizatorja in koordinatorja je po-
membno zlasti spoznanje, da je iz učnega procesa negotovost večinoma iz-
rinjena, čeprav je resničnost polna negotovosti, ki mobilizira potenciale
odzivanja nanjo ter je zato ob dobrem strokovnem vodenju tudi motivacij-
ska. Nekatere negotovosti smo lahko predvidevali in so bile upoštevane v
prvotni zasnovi kampanje, medtem ko so druge presenetile in so terjale ite-
rativne ustvarjalne prilagoditve ter korektivne ukrepe (primerjaj Wiggins,
2013). Delovala je nenehna povratna zanka zaradi potrebe po odpravljanju
težav. Telefonski klici in dopisovanje so odigrali svojo vlogo pri interakciji
s starejšimi udeleženci, spletni mediji so bili učinkovitejši za ostale. Z vse-
binskega vidika je bilo največ težav povezanih s slabo kalitvijo sončnic in
z njihovo rastjo do cvetenja. Udeleženci so bili prilagodljivi in aktivni. Ne-
katere učne skupine so npr. predlagale dodatne dejavnosti, npr. branje, li-
kovne dejavnosti in opazovanje okolja, druge so se prilagodile z iskanjem
alternativ. Primer za to je pozno cvetenje sončnic na visoki kraški planoti
z nadmorsko višino 900 m, kjer bi moralo opazovanje potekati izven načr-
tovanega časovnega okvira študijskega krožka. Udeleženci so se prilagodili

190