Page 191 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 191

skupnostno učenje odraslih kot ogrodje za občansko znanost
            tako, da so prosili enega od članov, da prevzame odgovornost opazovanj
            tudi za tiste, ki živijo daleč od lokacije opazovanja udeležencev. V več pri-
            merih se je pokazala samoorganizacija skupine, zato je v času cvetenja po-
            tekalo več nenačrtovanih aktivnosti.
                 Iskanje ravnotežja tudi med znanstvenimi (zbiranje podatkov o opra-
            ševalcih) in izobraževalnimi cilji (učenje o opraševalcih, okolju in zbira-
            nju podatkov) ni bilo lahko. Organizirana struktura in robustnost študij-
            skih krožkov sta bila opora za stabilno ter usklajeno zbiranje podatkov, ki
            so po mnenju Callaghana idr. (2021) kakovostni le, če se kakovosti namenja
            posebna skrb. V našem primeru nekateri udeleženci niso vrnili podatkov-
            nih listov, za kar so bile glavni razlog propadle sončnice, nekaj manj pa po-
            manjkanje opraševalcev. Udeleženci so se naučili, da je pomemben poda-
            tek tudi dejstvo, da opazovanja ni, torej niso vedno razumeli znanstvenega
            procesa. Bili pa so navdušeni tako nad temo kot nad metodo dela. Opazo-
            vanje smo namreč leto zatem ponovili (na jablanah) in kar 79 % prijavljenih
            v letu 2023 je že sodelovalo v kampanji s sončnicami leta 2022.

                 5  Zaključek

            Izobraževanje odraslih v Sloveniji doslej ni razpolagalo s transformativ-
            nimi pristopi ali z metodami učenja na prostem, zato je bil razvoj zelenih
            kompetenc za odrasle otežen. Predstavljeni primer pa ni le podlaga za na-
            daljnji razvoj zelenih kompetenc odraslih, ampak uporabna izkušnja tudi
            za učitelje v izobraževanju mladine. Kampanja občanske znanosti je zdru-
            ževala znanstvene cilje (zbiranje podatkov, poznavanje znanstvenega pro-
            cesa)  in  izobraževalne  cilje  (učenje  o  opraševalcih  in  dejavnikih  vpliva
            nanje, dokumentiranje opazovanj, sodelovalnost) ter je sodelovanje omo-
            gočila tudi skupinam. Potrdila se je ključna vloga strokovne zasnove opa-
            zovanja, skupnega cilja (učenje z opazovanjem, zbiranje podatkov) in vzaje-
            mne večplastne komunikacije. Močan del mozaika so bili študijski krožki,
            ki doslej s šolstvom ali z učitelji niso bili povezani. Eksperimentalno in
            transformativno učenje z občansko znanostjo se je izkazalo za primerno za
            vse generacije ter različna okolja. Izhaja namreč iz resničnih kompleksnih
            problemov, ki so prostorsko opredeljeni in jih je treba opazovati v narav-
            nem okolju, hkrati pa zanje iskati rešitve pod strokovnim vodstvom in ce-
            lostno (npr. z daljšim angažmajem ter vzajemno komunikacijo). Tako je
            potekala tudi opisana kampanja, v kateri so bili tema učenja opraševalci,
            pristop k njej pa izobraževanje, ki so ga vodili strokovnjaki za opraševanje
            ter za občansko znanost. Slednja je bila zasnovana participativno, trajala je


                                                                              191
   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196