Page 185 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 185

skupnostno učenje odraslih kot ogrodje za občansko znanost
            upoštevanje lokalnega konteksta in tamkajšnjih tveganj. Haywood idr.
            (2016) podobno navajajo, da osmišljanje z znanostjo lahko povzroča kli-
            matsko tesnobo, torej skrb za prihodnost zaradi omejenega vpliva na ne-
            gativne vplive na okolje, ki pa je pogoj za naše življenje. Del lokalnega kon-
            teksta je tudi skupnost, v kateri učna aktivnost poteka. Za namen pričujoče
            raziskave je skupnost opredeljena na podlagi skupnega interesa: delovan-
            ja kampanje občanske znanosti. Skupnost so tako sestavljali udeleženci
            kampanje z različnimi vlogami: organizatorji, strokovnjaki, vodje skupin,
            vključno z mentorji študijskih krožkov, in drugi udeleženci aktivnosti.
                 Sodobna nevropsihologija pojasnjuje, da so možgani učinkovitejši,
            kadar prejemajo informacije, pomembne za naše osebno življenje (Carey,
            2014). Vse navedeno govori o transformativnem potencialu učenja, ki lahko
            med udeleženci sproži spremembe vedenja. Poleg obsežne literature o pro-
            jektih občanske znanosti, ki so to uspešno storili, v nadaljevanju opisujemo
            primer občanske znanosti, ki je vključila tudi slovensko prakso študijskih
            krožkov. Slednji so v Sloveniji organizirani v okviru izobraževanja odras-
            lih že več kot 30 let (Bogataj, 2018) ter načrtno vključujejo tudi učno manj
            aktivne dele družbe. S kampanjo smo torej prispevali tudi k nacionalnemu
            cil ju izobraževanja odraslih – aktivni participaciji odraslih in vključevanju
            manj vključenih. Z vidika kakovosti zbranih podatkov je pristop občanske
            znanosti lahko težaven, zato si je za kakovost podatkov treba posebej pri-
            zadevati (Kosmala idr., 2016). O pomenu usposabljanja za projekt občanske
            znanosti podrobneje govorijo Gradišek idr. (2023).

                 2.2  Potek opazovanja opraševalcev
            Udeleženci so prejeli semena in posadili sončnice na svojih vrtovih ter čez
            nekaj tednov na cvetočih sončnicah opazovali opraševalce. Izobraževanje
            in redna podpora udeležencem sta potekala v več oblikah. Z vidika občan-
            ske znanosti je bila kampanja drugačna od drugih izobraževalnih dogod-
            kov, ki običajno vključujejo udeležence individualno – v našem primeru so
            lahko sodelovale tudi skupine. Ena takih skupin so bili študijski krožki, ki
            so se na vabilo k sodelovanju odzvali množično.
                 Usposabljanje udeležencev in učenje v naši kampanji sta potekala na
            več ravneh, kot so predlagali Maria Peter idr. (2021). Vključevala sta pod-
            porne družbene in tehnološke infrastrukture, od spletnih predavanj in gra-
            div do podpornih skupin ter srečanj. Na podlagi povratnih informacij ude-
            ležencev je bila na začetku kampanje ustanovljena podporna skupina na
            Facebooku. Udeleženci so zato že pred začetkom opazovanja opraševalcev


                                                                              185
   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189   190