Page 144 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
upoštevati tudi različen pogled na evalvacijo, ki ga imajo študenti, saj jo vi-
dijo predvsem kot priložnost ocenjevanja kakovosti študija, medtem ko je
za zaposlene značilnejša osredotočenost na iskanje izboljšav (Schultes idr.,
2018).
Tradicionalno je spremljanje zadovoljstva študentov z visokošolskim
študijem predvsem v domeni prevladujočih kvantitativnih kazalcev in
kvantitativnih tehnik zbiranja podatkov, kot so ocenjevalne lestvice in za-
prta anketna vprašanja (Pogorelčnik in Boštjančič, 2023; Štemberger, 2015).
Slednje ni presenetljivo, saj je tako za presojanje kakovosti v visokošolskem
izobraževanju kot tudi za pedagoško raziskovanje značilna prevladujoča
(post)pozitivistična empirična metodološka paradigma, ki vodi k domi-
nantno kvantitativnemu raziskovalnemu pristopu (Anguera in Izquierdo,
2006). Izvedba tovrstnega presojanja kakovosti visokošolskega študija po-
gosto temelji na spletnem anketiranju samoocenjevanja zadovoljstva štu-
dentov in zaposlenih, ki pa ima kljub razširjenosti in popularnosti določene
metodološke omejitve (Depoo idr., 2022; Štemberger, 2015). Zato za preso-
janje kakovosti visokošolskega izobraževanja ni primerna nekritična upo-
raba izključno kvantitativnih raziskovalnih pristopov (Silverman, 2003),
temveč je treba poiskati tudi druge strategije in pristope. Med sled njimi iz-
vedene raziskave izpostavljajo tudi odprta anketna vprašanja in pogovor v
fokusni skupini izbranih študentov o njihovih izkušnjah ter pogledih na
študij (Pogorelčnik in Boštjančič, 2023). Kvalitativni pristopi pedagoškega
raziskovanja v primerjavi s kvantitativnimi namreč omogočajo poglobljen
vpogled v osebna razmišljanja in izkušnje udeležencev (Zurc in Ferligoj,
2023).
Zato je namen našega prispevka raziskati mnenja študentov o visoko-
šolskem študiju na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih s
pomočjo kvalitativnega metodološkega pristopa, in sicer z uporabo meto-
de fokusne skupine. Pri raziskovanju s fokusno skupino gre za poglobljen
skupinski intervju ali pogovor, pri katerem udeleženci skozi skupinsko dis-
kusijo raziskujejo izbrano temo (Nind idr., 2016). Kljub številnim prednos-
tim fokusne skupine, kot so pridobitev natančnih informacij v relativno
kratkem času, pozitivno vrednotenje s strani udeležencev ter prispevek k
razvoju kulture kakovosti v visokem šolstvu (Nestel idr., 2012), pa so eval-
vacijske raziskave s fokusno skupino kot metodološkim pristopom na po-
dročju humanistike in družboslovja precej manj zastopane v primerjavi z
evalvacijo naravoslovnih, zdravstvenih ter medicinskih študijskih progra-
mov (McAloon idr., 2020; Nestel idr., 2012). Zato je namen naše raziskave

144