Page 136 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
2012; Zych idr., 2019), k le-temu prispevajo različni dejavniki, ki so poveza-
ni z individualnimi značilnostmi mladostnikov ter značilnostmi njihovega
okolja. Poleg tega so se ti dejavniki, ki so se izkazali za statistično značilne
v Sloveniji, pojavili tudi v drugih državah EU. To nakazuje, da so veljavni
in pomembni za razumevanje doživljanja medvrstniškega nasilja v širšem
evropskem kontekstu. Na podlagi teh ugotovitev lahko zaključimo, da gre
za dejavnike, ki so pomembno povezani z izkušnjo medvrstniškega nasilja
ne glede na nacionalni kontekst.
Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo preučili, kako se dejavni-
ki medvrstniškega nasilja izražajo v izbranih državah EU, kjer sodelujo-
či poročajo o nižji stopnji medvrstniškega nasilja v primerjavi s Slovenijo.
Na podlagi empiričnih podatkov raziskave PISA 2018 smo to predpostavko
potrdili, kar je v skladu z ugotovitvami Katje Košir in sodelavcev (2020), ki
ugotavljajo, da se določeni dejavniki pri slovenskih podatkih lahko razli-
kujejo od tistih v tujini. V nekaterih državah (Finska, Španija, Portugalska)
so se določeni dejavniki, kot so sodelovalnost dijakov v šoli, sposobnost
zavzemanja perspektive, rezilientnost in zaznana opora učitelja, izkazali
za značilne. To nakazuje potencialni pomen teh varovalnih dejavnikov pri
preprečevanju doživljanja medvrstniškega nasilja v Sloveniji. Ugotovitve
kažejo, da višja rezilientnost, večja sodelovalnost dijakov v šoli in boljša
zaznana opora učitelja prispevajo k manjši pojavnosti medvrstniškega na-
silja. To pomeni, da imajo ti varovalni dejavniki potencial za vključitev v
programe preprečevanja medvrstniškega nasilja, kar bi lahko pripomoglo k
zmanjšanju slednjega pojava. Pomembnost teh dejavnikov za preprečevan-
je medvrstniškega nasilja potrjujejo tudi druge raziskave (Jiang in Jiang,
2023; Moore in Woodcock, 2017). Te ugotovitve so relevantne tudi za izo-
braževanje učiteljev, saj slednji z mladostniki preživijo veliko časa in lah-
ko pomembno vplivajo na njihove izkušnje v šolskem okolju. Sistematično
naslavljanje vidikov, kot so razvijanje rezilientnosti, spodbujanje sodeloval-
nosti in zagotavljanje opore, bi lahko prispevalo k zmanjšanju nasilja. Zato
je te vsebine smiselno vključiti v izobraževanje učiteljev in učiteljic.
Pričujoča raziskava omogoča natančen vpogled v dinamiko dejavnikov
doživljanja medvrstniškega nasilja in odražanje teh dejavnikov na vzorcih
različnih držav, s poudarkom na tistih, kjer je po poročanju dijakov in dija-
kinj manj zaznanega medvrstniškega nasilja v primerjavi s Slovenijo. Kljub
temu pa raziskava vsebuje nekatere pomembne pomanjkljivosti. Čeprav
mednarodne raziskave, kot je PISA 2018, vključujejo reprezentativne vzor-
ce populacije, merijo zgolj en vidik nasilja – doživljanje medvrstniškega

136