Page 137 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

doživljanje medvrstniškega nasilja: primerjava držav na podlagi raziskave pisa 2018
nasilja oz. viktimizacijo. Raziskave, specifično vezane na področje medvrst-
niškega nasilja, navadno merijo več vidikov – tako viktimizacije kot tudi
nasilnega vedenja (za podrobnosti glejte npr. Košir idr., 2020). Prav tako se
sodobno preučevanje medvrstniškega nasilja osredotoča tudi na perspek-
tivo opazovalcev, kar je vidik, ki ni izražen v dostopnih spremenljivkah
mednarodnih raziskav. Poleg tega je nabor spremenljivk, ki se nanašajo na
medvrstniško nasilje, omejen, saj raziskave, kot je PISA 2018, v osnovi niso
osredinjene na medvrstniško nasilje. Kljub tem pomanjkljivostim pa zbra-
ni podatki nudijo bogat in dragocen vpogled v dinamiko medvrstniškega
nasilja ter omogočajo primerjavo med različnimi državami. Pomembno je
tudi izpostaviti, da so rezultati raziskave pomembni za oblikovanje učin-
kovitih strategij za preprečevanje in zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Ugotovitve lahko informirajo pedagoško prakso in pomagajo pri razvija-
nju programov za zmanjševanje nasilja v šolah, s poudarkom na krepitvi
varovalnih dejavnikov, kot so višja rezilientnost, sodelovalnost dijakov in
zaznana opora učitelja. Integracija teh vsebin v izobraževanje učiteljev bi
lahko pripomogla k boljši obravnavi in zmanjšanju medvrstniškega nasil-
ja v šolskem okolju.
Z ozirom na izpostavljene pomanjkljivosti raziskave PISA 2018 pri
merjenju medvrstniškega nasilja bi bilo pričujočo raziskavo smiselno in iz-
vesti v več evropskih državah in jo dopolniti z merjenjem različnih per-
spektiv deležnikov, ki so vključeni v proces medvrstniškega nasilja (npr.
nasilnež, žrtev, opazovalec, učitelj). Po eni strani bi to omogočilo more-
bitno replikacijo rezultatov, po drugi strani pa tudi dodaten oris rezulta-
tov, saj bi s tem lahko tudi razširili nabor preučevanih dejavnikov. Obenem
pa je treba izpostaviti, da je medvrstniško nasilje kompleksen fenomen, ki
vključuje preplet različnih dejavnikov, ki jih ni enostavno razumeti. Zato je
z vidika poglobljenega znanstvenega razumevanja pojava in aplikacije pre-
ventivnih mer v prakso dejavnike treba poglobljeno razumeti. To bi bilo
mogoče storiti s triangulacijo raziskovalnih metod, in sicer da bi kvantita-
tivno analizo dopolnili s kvalitativno metodologijo.

6 Zaključek
Pričujoča raziskava daje ključne vpoglede v kompleksnost medvrstniške-
ga nasilja med slovenskimi dijaki in dijakinjami ter njegovo primerjavo s
stanjem v drugih državah EU. Razlike v izpostavljenih dejavnikih kažejo
na potencialne pristope pri preprečevanju in odzivanju na nasilje. Ob tem
je nujno upoštevati tudi pomanjkljivosti obstoječih merilnih instrumentov

137