Page 128 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
na tujih vzorcih. Npr., ugotovitve glede ravni razreda pri slovenskih učen-
cih in učenkah ne sovpadajo z rezultati nekaterih tujih raziskav, kjer je ra-
ven razreda pogosto identificirana kot pomemben dejavnik viktimizacije in
nasilnega vedenja (Košir idr., 2020). Ta razlika nakazuje, da ugotovitve tu-
jih raziskav niso nujno prenosljive v slovenski kontekst, in poudarja potre-
bo po natančnejšem preučevanju lokalnih dejavnikov pri obravnavi med-
vrstniškega nasilja.

2.3 Medvrstniško nasilje v mednarodnih raziskavah
Mednarodne raziskave, kot je PISA (Program mednarodne primerjave
dosežkov učencev), nudijo dragocen vpogled v področje medvrstniške-
ga nasilja, čeprav to ni njihov primarni cilj. Glavni namen mednarodnih
raziskav, med njimi raziskave PISA, je primerjava dosežkov učencev iz raz-
ličnih držav na različnih področjih znanja, kot je branje, in to v kontekstu
različnih izobraževalnih sistemov. Učenci, vključeni v te raziskave, so si
po starosti podobni. Vendar pa te raziskave poleg ocenjevanja akademskih
dosežkov vključujejo tudi merjenje različnih vidikov življenjskega okolja
učencev, vključno z lestvicami za ocenjevanje medvrstniškega nasilja.
V mednarodnih raziskavah so v vprašalnike za učence ali šole vklju-
čene lestvice za merjenje zaznavanja medvrstniškega nasilja, vendar te obi-
čajno zajemajo le perspektivo žrtve, torej doživljanje nasilja oz. viktimiza-
cijo. Pri interpretaciji teh podatkov je zato treba biti posebej previden. Kot
navajajo Katja Košir in sodelavci (2020), raziskave medvrstniškega nasilja
običajno upoštevajo tako perspektivo žrtve kot tudi perspektivo nasilneža,
kar omogoča celovitejše razumevanje fenomena.
Na podlagi podatkov iz mednarodnih raziskav lahko določimo, v ka-
terih državah sodelujoči poročajo o višji ali nižji povprečni stopnji do-
življanja medvrstniškega nasilja. Raziskava PISA 2018 nakazuje, da sloven-
ski dijaki in dijakinje v primerjavi z mednarodnim povprečjem poročajo
o nekoliko nižji stopnji doživljanja nasilja (Peras, 2023). Natančneje, 22,7
% vseh dijakov in dijakinj, vključenih v raziskavo, je navedlo, da so v zad-
njem mesecu medvrstniško nasilje doživeli večkrat, medtem ko je v Slove-
niji ta odstotek znašal 20,9. V okviru pričujoče raziskave smo se osredo-
točili na države EU, kjer po podatkih raziskave PISA 2018 (OECD, 2019)
poročajo o najnižji stopnji medvrstniškega nasilja v primerjavi s Sloveni-
jo, in sicer Nizozemsko, Portugalsko, Finsko in Španijo. Poudariti je tre-
ba, da so med državami prisotne razlike v izobraževalnih sistemih, vendar
te razlike niso predmet pričujoče raziskave, saj se osredinjamo izključno

128