Page 126 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
(Nizozemska, Finska, Portugalska, Španija), kjer sodelujoči po podatkih
raziskave PISA 2018 v povprečju poročajo o nižjem doživljanju medvrstni-
škega nasilja v primerjavi s Slovenijo. Na podlagi teh ugotovitev lahko pe-
dagoško prakso informiramo o možnih intervencijah.

2 Teoretični uvod

2.1 Opredelitev medvrstniškega nasilja
Nasilje predstavlja pereč problem v sodobnih družbah, posebno obliko na-
silja med vrstniki, ki jo pojmujemo kot medvrstniško nasilje, pa srečujemo
v okolju osnovnih in srednjih šol. Za uspešno naslavljanje medvrstniške-
ga nasilja v praksi je ključno, da ga najprej ustrezno opredelimo in pre-
poznamo. Vsak primer nasilja v šolskem okolju, kjer so vpleteni otroci in
mladost niki, namreč ni nujno primer medvrstniškega nasilja (Monks in
Smith, 2006), ampak je pomembno upoštevati kriterije, ki jih je opredelil
Olweus (2013), ter tudi subjektivno izkušnjo žrtve (Volk idr., 2017).
Po Olweusu (2013) o nasilju presojamo po treh kriterijih. Medvrstni-
ško nasilje se zgodi, ko je učenec tarča namernega agresivnega dejanja, ki
se ponavlja, pri čemer je med nasilnežem in žrtvijo prisotno neravnoves-
je moči. Ti kriteriji poudarjajo načrtnost namernega agresivnega dejanja,
ki se pojav lja večkrat, in neenakost moči med udeleženci. Volk in sodelav-
ci (2017) navajajo, da je glavna razlika med nasiljem in medvrstniškim na-
siljem ravno v kriteriju neenakosti moči. Prav tako pa lahko tudi enkra-
ten primer nasilja obravnavamo kot medvrstniško nasilje, če ima nasilje
hude posledice za žrtev. Neenakost moči se lahko kaže v različnih oblikah,
npr. kot razlika v telesni konstituciji, telesni moči ali hierarhičnem položaju
med nasilnežem in žrtvijo v vrstniški skupini. Prav zaradi neenakosti moči
se žrtev nasilnežu težje zoperstavi (Saarento idr., 2015).
Za razumevanje medvrstniškega nasilja je ključnega pomena oprede-
liti ga kot proces, ki se odvija znotraj vrstniške skupine. Gre za proces, ki
ga lahko skupina bodisi spodbuja bodisi preprečuje. Christina Salmivalli
(2010) poudarja, da je nasilje treba razumeti kot pojav v socialnem kontek-
stu, ki presega diado med nasilnežem in žrtvijo, saj vključuje tudi druge
prisotne. Medvrstniško nasilje se pogosto dogaja v javnem okolju, kjer pri-
sotnost vrstnikov, ki so najpogosteje v vlogi opazovalcev, vpliva na potek
nasilja. Tako lahko v procesu medvrstniškega nasilja opredelimo tri ključ-
ne vloge: nasilnež, žrtev in opazovalec (Košir, 2013). Nasilnež je učenec,
ki izvaja nasilje, medtem ko je žrtev učenec, nad katerim se nasilje izvaja.

126