Page 127 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

doživljanje medvrstniškega nasilja: primerjava držav na podlagi raziskave pisa 2018
V določenih situacijah lahko isti učenec prevzame vlogo nasilneža ali žrtve
(t. i. nasilnež/žrtev). Opazovalci so učenci, ki so priče nasilju in se lahko
vanj vključijo bodisi s spodbujanjem nasilneža bodisi s pomočjo žrtvi ali
pa zgolj opazujejo dogajanje. Nasilnež potrebuje opazovalce, saj z nasiljem
utrjuje svoj položaj v hierarhiji vrstniške skupine. Sodobne definicije med-
vrstniško nasilje opredeljujejo kot sredstvo za doseganje ciljev nasilnežev,
kot je npr. zasedba položaja v vrstniški skupini (Volk idr., 2017).

2.2 Dejavniki medvrstniškega nasilja
Dejavniki medvrstniškega nasilja nam omogočajo razumeti, zakaj do na-
silja prihaja in zakaj so nekateri mladostniki bolj izpostavljeni tveganju, da
v procesu medvrstniškega nasilja postanejo bodisi žrtve bodisi nasilneži.
Ti dejavniki nudijo pomemben vpogled v dinamiko nasilja in omogočajo
boljše uvide v preventivno naslavljanje ter odzivanje na nasilje, ko se zgodi.
Področje dejavnikov, povezanih z medvrstniškim nasiljem, je že teme-
ljito raziskano v mednarodnem kontekstu, kjer številne raziskave razkriva-
jo dejavnike, ki lahko prispevajo bodisi k povečanju bodisi zmanjšanju ver-
jetnosti, da učenec doživlja ali izvaja medvrstniško nasilje. Razumevanje
teh dejavnikov vključuje preučevanje kompleksnih interakcij med učencem
in njegovim okoljem (Hong in Espelage, 2012), pri čemer uporabimo različ-
ne kategorizacije (Hong in Espelage, 2012; Zych idr., 2019) na različnih rav-
neh življenja mladostnikov, vključno z individualno, vrstniško, družinsko
in skupnostno ravnjo.
V slovenskem raziskovalnem prostoru se dejavniki medvrstniškega
nasilja intenzivno preučujejo (Košir idr., 2018, 2020, 2022; Pečjak in Pirc,
2017; Pivec idr., 2023). Ugotovitve teh raziskav so ključne pri oblikovanju
učinkovitih smernic in intervencij za preprečevanje medvrstniškega nasi-
lja, ki temeljijo na podatkih ter se lahko vpeljejo v prakso. Skupna ugoto-
vitev omenjenih raziskav v Sloveniji kaže, da sta stopnji doživljanja nasilja
(viktimizacije) in izvajanja nasilja (nasilnega vedenja) odvisni od različnih
dejavnikov na ravni posameznika, razreda in šole. Nekatere individualne
značilnosti učencev, kot so internalizacija jeze, nizka socialna samopodoba
in pomanjkanje opore vrstnikov, predstavljajo večje tveganje za doživljanje
nasilja, medtem ko so za nasilno vedenje značilni motivi moč, položaj v raz-
redu in prizadevanje za priljubljenost (Košir idr., 2018, 2020, 2022). Čeprav
raziskave slovenskih raziskovalnih skupin ne temeljijo na reprezentativnih
vzorcih, pa zagotavljajo pomemben vpogled v dinamiko medvrstniškega
nasilja. Slovenske ugotovitve je možno primerjati z raziskavami, izvedenimi

127