Page 111 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48
P. 111

razumevanje perspektive mladih glede predstavitve izobraževalnih vsebin ...
            tega nam pristop omogoča neposredno nagovarjanje potreb in želja delež-
            nikov, ki bodo program uporabljali.
                 Takšen način priprave programa je pomemben za povečanje možnosti
            kasnejše uporabe in sodelovanja v programu (Fleming idr., 2019). Uporaba
            participativnega pristopa pri oblikovanju programa me_HeLi-D omogoča,
            da so učenci_ke vpleteni_e v proces oblikovanja programa, kar prispeva h
            privlačnosti uporabe končnega programa s strani ciljne skupine. Uporaba
            participativnega pristopa pa ni pomembna samo z vidika oblikovanja pro-
            grama, ampak lahko potencialno zviša učinkovitost izvedene intervencije
            (sodelovanje učencev_k v programu in učinek le-tega na njihovo dojeman-
            je duševnega zdravja).
                 Čeprav je participatornost učencev_k v programu zagotovljena v več
            fazah in na več načinov, so rezultati, predstavljeni v prispevku, vezani pred-
            vsem na pridobivanje mnenj s strani učencev_k.

                 1.3.2  Program me_HeLi-D
            Program razvijamo v mednarodni skupini strokovnjakov iz štirih evrop-
            skih držav (Avstrija, Bolgarija, Poljska, Slovenija), njegov cilj pa je razviti in
            ovrednotiti orodje za neposredno krepitev duševnega zdravja ter pismeno-
            sti na področju duševnega zdravja in posredneje za spodbujanje zavedanja
            raznolikosti med učenci. Natančneje, cilj orodja je okrepiti rezilientnost,
            čuječnost in iskanje pomoči pri učencih_kah ter jih opremiti z znanjem in
            veščinami o anksioznosti ter depresiji, da se bodo lahko ustrezno odzva-
            li_e, če ali ko se bodo srečali_e s takšnimi stanji (pri sebi ali drugih).
                 Strukturo programa smo oblikovali skozi strokovno razpravo, ki je
            vključevala na eni strani znanstvenike in profesorje s fakultet oz. razisko-
            valnih inštitutov (npr. psihologe, inkluzivne pedagoge, računalničarje) ter
            na drugi strani strokovne delavce, ki so zaposleni na partnerskih šolah.
            Program je sestavljen iz desetih srečanj po eno šolsko uro in je načelo-
            ma zasnovan tako, da se učenci_ke sami_e vodijo skozenj (aktivnost uči-
            telja_ice je majhna, predvsem vezana na reševanje morebitnih zapletov,
            nejasnosti).
                 Program je sestavljen iz uvodnega modula (eno srečanje), modula 1
            (pet srečanj – čuječnost 1 & 2, rezilientnost 1 & 2, iskanje pomoči) in modu-
            la 2 (štiri srečanja – anksioznost 1 & 2, depresivnost 1 & 2) (slika 4). Program
            je zasnovan tako, da zagotavlja čim večjo interaktivnost z učencem_ko.
            Srečanja nimajo vnaprej odločenega vrstnega reda, tako da gredo učenci_
            ke skozi programa v različnem zaporedju srečanj. Vsako srečanje se začne


                                                                              111
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116