Page 109 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

razumevanje perspektive mladih glede predstavitve izobraževalnih vsebin ...
namenjena pridobivanju znanja na področju duševnega zdravja in iskanja
ustreznih virov pomoči, ko je prepoznana potreba po tem (pri sebi ali dru-
gih). Intervencije, ki temeljijo na psihoedukativnih vsebinah, so ustvarjene
z namenom zagotavljanja točnih in nestigmatiziranih informacij o dušev-
nem zdravju ter duševnih motnjah (Riebschleger idr., 2019). Psihoeduka-
tivne vsebine v programu me_HeLi-D temeljijo na literaturi, povezani z
duševnim zdravjem, in so pripravljene v skladu z na dokazih temelječimi
izsledki (Wright idr., 2023; Reitegger idr., 2024 v recenziji), ki se osredin-
jajo na to, kako vsebine najprimerneje in najučinkoviteje predstaviti cilj-
ni skupini. Obenem pa so pri pripravi psihoedukativnih vsebin sodelova-
li tudi mladostniki v okviru participativnih delavnic, kar pomeni, da so pri
oblikovanju vsebin upoštevane želje ter potrebe ciljne skupine. V prispev-
ku predstavljamo del rezultatov teh delavnic ter tudi načine, kako smo jih
v programu naslovili. Psihoedukacija, kot jo razumemo v projektu me_He-
Li-D, torej temelji na ozaveščanju učencev_k o duševnem zdravju, krepitvi
znanja na področju duševnega zdravja in razvijanju kompetenc za učinko-
vito soočanje z izzivi na področju duševnega zdravja.

1.3 Projekt me_HeLi-D in participativni pristop
Program me_HeLi-D razvijamo v okviru participativnega pristopa (v na-
daljevanju PRP) (Orlowski idr., 2015; Unger, 2013). Participativno raz-
iskovanje, kot ga opisuje Hella Unger (2013), je krovni izraz za raziskoval-
ne pri stope, ki vključujejo udeležence kot soraziskovalce v raziskovalnem
procesu, da bi skupaj raziskovali in vplivali na družbeno realnost. V tem
se razlikujejo od tradicionalnega raziskovalnega pristopa, pri katerem cilj-
na populacija – v tem primeru mladostniki – pogosto ostaja pasivni pre-
jemnik, zato je potrebna sprememba perspektive dojemanja njene vloge v
raziskovalnem procesu (Hodson idr., 2019; Orlowski idr., 2015). Soobliko-
vanje in so ustvarjanje spadata med participativne raziskovalne pristope ter
se nanašata na procese skupnega oblikovanja s kolektivno ustvarjalnostjo
– v našem primeru torej razvoj digitalnega programa neposredno s ciljno
populacijo (Thabrew idr., 2018). V teh procesih mora biti partnerstvo med
raziskovalcem in udeleženci demokratično (Orlowski idr., 2015), pri čemer
so vključeni udeleženci zaradi svojih izkušenj obravnavani kot strokovnja-
ki in aktivno sodelujejo pri iskanju možnih rešitev (Thabrew idr., 2018).
Opolnomočenje je še ena ključna sestavina PRA (Unger, 2013) in še eno
vodilno načelo vključevanja. Nanaša se na omogočanje in podpiranje ljudi,
da se zavedajo svojih prednosti in virov ter da lahko sami rešujejo probleme.

109