Page 107 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-357-8.107-124

Razumevanje perspektive mladih

glede predstavitve izobraževalnih vsebin,
vključenih v digitalni program za krepitev

duševnega zdravja

Maša Vidmar, Igor Peras, Manja Veldin, Michaela Wright, Franziska Reitegger

1 Uvod
Obstajajo številne raziskave in programi s področja duševnega zdravja mla-
dih. V tem prispevku inovativno združujemo področje duševnega zdravja
in psihoedukacije mladih s participativnim pristopom, v katerem so v raz-
voju preventivnega programa sodelovali tudi mladi.

1.1 Duševno zdravje mladih
Duševno zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2022) opredel-
juje kot stanje blagostanja, ki posameznikom omogoča, da se spopadajo s
stresnimi dejavniki vsakdanjega življenja, uresničujejo svoje sposobno sti,
dobro delajo in se učijo ter prispevajo k svoji skupnosti. Ne gre le za od-
sotnost duševnih bolezni ali šibkega zdravja, temveč za bistveni del sploš-
nega zdravja in blagostanja. Obdobje mladostništva je še posebej ključno
tako glede preventive kot obravnav na področju duševnega zdravja, saj se
v tem obdobju dogajajo določene psihološke in fiziološke/nevrološke spre-
membe (Huang idr., 2019; Slater in Bremner, 2017). Mladostniki pridobivajo
spretnosti in kompetence, potrebne za to, da postanejo produktivni odras-
li (Barker, 2007), prav tako je to razvojno obdobje, ki je izjemnega pome-
na za socialno in poklicno prilagajanje (Thompson idr., 2020). Poleg tega
raziskave kažejo, da se številne duševne težave v odraslosti (npr. anksioz-
ne in depresivne motnje) začnejo v mladostništvu (Gibb idr., 2010; Kim-
-Cohen idr., 2003). Raziskave kažejo, da težave z duševnim zdravjem pred

107