Page 29 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 29
ume kot obrambno sredstvo pred moderno kulturno industrijo (Horla- 29
cher, 2016). Na drugi strani prinesejo povojne razmere v (tedanjo zahodno)
Nemčijo močan empiricistični pristop v raziskovanju izobraževanja, naspro-
ten tradicionalni Bildung-filozofiji. Humanistična pedagogika je deloma tu-
di pod tem vplivom izgubljala na pomenu (poudarjanje empirizma in kriti-
ka ideologije; npr. H. Roth), vendar pa jo je nova generacija (npr. Wolfgang
Klafki) rehabilitirala v smeri kritične Pädagogik oz. Erziehungswissenschaft
(Horlacher, 2016).
Bildung v mednarodnem prostoru in njegov vpliv
na sodobne razprave
Koncept Bildung je že zgodaj – čeprav nekoliko omejeno – vstopal v med-
narodni prostor in tam doživljal dodatne variacije. To velja za skandinavski
folkbildning (»za vse«) pa tudi angloameriško liberal education s povezavami
na problematiko demokratičnega izobraževanja (Dewey) in sorodne teme. Pri
nas ta trend ni bil posebej zaznaven. Novejše razprave so dodatno okrepile
mednarodno zanimanje za Bildung, predvsem v dihotomiji z (vse bolj prev-
ladujočimi) instrumentalnimi razumevanji izobraževanja (Varkøy, 2010).
Z (izvorno anglosaškim) empirističnim obratom v izobraževalnih vedah se
»nedoločena splošnost pojma Bildung spremeni v seznam merljivih kompo-
nent« (Prange, 2004, str. 507), ki postanejo predmet tečajev usposabljanja
(training). Kritiki tega obrata poudarjajo, da je izobraževanje kot education
funkcionalno, medtem ko je Bildung vrednota sama po sebi. V tem je najver-
jetneje treba videti tudi ključen naboj, ki ga kategorija Bildung ohranja tudi
v sodobnih razpravah.
Sodobne dihotomije, kot so npr. izobraževanje (kultura) kot sredstvo ali cilj,
izobraževanje (in kultura) v razmerju do ekonomije (in zlati neoliberalne
ideologije), izobraževanje med globalnim in nacionalnim, izobraževanje in
populizem ipd., ohranjajo in obujajo Bildung-tradicijo ter prispevajo k so-
dobnemu povezovanju študij izobraževanja s študijami kulture. Pojem, ki je
minuli dve stoletji dominiral večinoma v humanističnem polju, danes (sicer
še vedno dokaj obrobno) vstopa tudi na naravoslovno polje (Sjöström idr.,
2017), npr. preko tematike vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Za
skoraj vsemi konceptualnimi tenzijami, ki se spletajo v sodobnih razpravah
o ciljih ter smotrih vzgoje in izobraževanja, je mogoče razpoznati vprašan-
ja, odprta v dosedanjih razpravah o Bildung. To dokazujejo tudi takšna da-
našnja prizadevanja, kot sta npr. Bildung projekt Evropskega združenja za iz-
obraževanje odraslih (European Association for the Education of Adults, b.
bildung
cher, 2016). Na drugi strani prinesejo povojne razmere v (tedanjo zahodno)
Nemčijo močan empiricistični pristop v raziskovanju izobraževanja, naspro-
ten tradicionalni Bildung-filozofiji. Humanistična pedagogika je deloma tu-
di pod tem vplivom izgubljala na pomenu (poudarjanje empirizma in kriti-
ka ideologije; npr. H. Roth), vendar pa jo je nova generacija (npr. Wolfgang
Klafki) rehabilitirala v smeri kritične Pädagogik oz. Erziehungswissenschaft
(Horlacher, 2016).
Bildung v mednarodnem prostoru in njegov vpliv
na sodobne razprave
Koncept Bildung je že zgodaj – čeprav nekoliko omejeno – vstopal v med-
narodni prostor in tam doživljal dodatne variacije. To velja za skandinavski
folkbildning (»za vse«) pa tudi angloameriško liberal education s povezavami
na problematiko demokratičnega izobraževanja (Dewey) in sorodne teme. Pri
nas ta trend ni bil posebej zaznaven. Novejše razprave so dodatno okrepile
mednarodno zanimanje za Bildung, predvsem v dihotomiji z (vse bolj prev-
ladujočimi) instrumentalnimi razumevanji izobraževanja (Varkøy, 2010).
Z (izvorno anglosaškim) empirističnim obratom v izobraževalnih vedah se
»nedoločena splošnost pojma Bildung spremeni v seznam merljivih kompo-
nent« (Prange, 2004, str. 507), ki postanejo predmet tečajev usposabljanja
(training). Kritiki tega obrata poudarjajo, da je izobraževanje kot education
funkcionalno, medtem ko je Bildung vrednota sama po sebi. V tem je najver-
jetneje treba videti tudi ključen naboj, ki ga kategorija Bildung ohranja tudi
v sodobnih razpravah.
Sodobne dihotomije, kot so npr. izobraževanje (kultura) kot sredstvo ali cilj,
izobraževanje (in kultura) v razmerju do ekonomije (in zlati neoliberalne
ideologije), izobraževanje med globalnim in nacionalnim, izobraževanje in
populizem ipd., ohranjajo in obujajo Bildung-tradicijo ter prispevajo k so-
dobnemu povezovanju študij izobraževanja s študijami kulture. Pojem, ki je
minuli dve stoletji dominiral večinoma v humanističnem polju, danes (sicer
še vedno dokaj obrobno) vstopa tudi na naravoslovno polje (Sjöström idr.,
2017), npr. preko tematike vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Za
skoraj vsemi konceptualnimi tenzijami, ki se spletajo v sodobnih razpravah
o ciljih ter smotrih vzgoje in izobraževanja, je mogoče razpoznati vprašan-
ja, odprta v dosedanjih razpravah o Bildung. To dokazujejo tudi takšna da-
našnja prizadevanja, kot sta npr. Bildung projekt Evropskega združenja za iz-
obraževanje odraslih (European Association for the Education of Adults, b.
bildung
