Page 28 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Ob intelektualnem dobi Bildung do druge polovice 19. stoletja tudi neposre-
dni pomen izobraževanja kot šolanja (Bykova, 2020). Pretežni del stoletja so
vodilne izobraževalne ustanove diplomante pripravljale skoraj izključno za
državne službe, poučevanje, cerkev in svobodne poklice; ob tem je formal-
na izobrazba postala pogoj za dvig v Bildungsbiirgertum, moderno (meščan-
sko) meritokracijo. Bildung postane za nemški izobraženi srednji razred to,
kar je bil ekonomski individualizem za angleški podjetniški srednji razred
(Ringer, 1989). Izobrazba prične postajati prepoznaven družbeni privilegij.
Poklic (Beruf) se v povezavi z Bildung-idealom uveljavi kot alternativa plemi-
škemu rodu (Ringer, 1989). Na tem trendu je proti koncu 19. stoletja slonela
krepitev nemške državnosti in gospodarstva.

Bildung: med Pädagogik in Erziehungswissenschaft

Na prelomu v 20. stoletje se je pričel vzpostavljati akademski študij izobra-

28 ževanja, kar je prispevalo k nadaljnjim variacijam pojma Bildung. Za razli-
ko od anglosaškega (education kot interdisciplinarna akademska disciplina)

je nemški prostor razvijal disciplinarni pristop: Pädagogik oz. Erziehun-

gswissenschaft, sloneča na relevantnih konceptih humanistike (Geisteswis-

senschaften) in hermenevtike kot filozofske metode v tem polju (Dilthey).

Nastane Geisteswissenschaftliche Pädagogik (humanistična pedagogika) kot

prevladujoča paradigma časa, bližja filozofski teoriji osebnosti kot pedagogi-

ki v običajnem pomenu. Izobraževanje obravnava kot intelektualni, kulturni

in zgodovinski fenomen. Gre za široko intelektualno gibanje različnih tokov,

ki se kritično ozira na preteklost, zgodovinski kontekst pa pogosto nadome-

šča s kategorijami kot npr. »duh«, »življenje« in »narod« (Volk). Bildung pos-

tane normativni filozofski koncept, ki deloma temelji na mistificirani pre-

teklosti. Pri Nohlu (Die neue deutsche Bildung, 1926) celo cilja na ustvarjanje

novega, izboljšanega »Volk«. Kasnejše epizodno razmerje s politiko nacistič-

nega režima zato ne preseneča (Horlacher, 2016).

Povojno obdobje

Grozote druge svetovne vojne so izzvale vprašanje, zakaj se je bogata nem-
ška kulturna in humanistična tradicija tako slabo upirala nacizmu in zru-
šitvi Bildung-ideala (Gjesdal, 2015). Zato prinese povojna doba nove rekon-
ceptualizacije. Znotraj intelektualno vplivne kritične teorije družbe izstopa
Adorno (Theorie der Halbbildung, 1958). Halbbildung (polizobrazba) je stanje,
ko kulturne in formativne dobrine postanejo »zgolj blago«. Adorno Bildung

pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi