Page 23 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 23
Konceptualna predzgodovina 23
Pojem Bildung ima obsežno konceptualno zgodovino, ki seže do povezave s
starogrškim pojmom paideia. Na splošni ravni je takšna povezava utemel-
jena, vendar pa pojmov paideia in Bildung ni mogoče izenačevati. Literatu-
ra svari pred vsiljevanjem modernega pojmovanja Bildung v interpretacije
antičnega koncepta, ob tem pa se pojavljajo določene redukcije širine kla-
sičnega koncepta. Tako npr. Biesta (2012) razliko med obema konceptoma
pojasnjuje s premikom od edukacije kot kultivacije k edukaciji kot osvobodi-
tvi. Ključno razpoko v tej paradigmi identificira šele z reformacijo, ko pisme-
nost ni več privilegij, temveč nuja. Paideia je po njegovem mnenju povezana
s kultivacijo, socializacijo in z opolnomočenjem posameznika, medtem ko je
Bildung povezan tudi z idejo emancipacije ob eksplicitni politični dimenziji.
V literaturi obstajajo še druga sorodna opozorila.
Koncept Bildung korenini tudi v srednjeveškem krščanskem razumevanju
človekovega stvarjenja in preoblikovanja po božji podobi. Mojster Eckhardt
(1260–1328) ta pojem uporabi v svoji shemi o božanskem bistvu, skritem v
človeški duši. Pri prevajanju Svetega pisma v nemščino je bil prisiljen izu-
mljati nove izraze. Eden med njimi je zadeval mistično izkušnjo poglablja-
nja v Kristusa ob razmišljanju o sebi kot ustvarjenem po Kristusovi podobi
(Bild). Cilj te vaje je bil preseči naravni obstoj in doseči pravo človečnost (du-
hovna transcendenca), za to pa je uporabil besedo Bildung (Horlacher, 2016).
Intimni odnosi med človeško dušo in božanskim, ki ne potrebujejo cerkve-
nega posredovanja, so »zasebna vrsta samokultivacije« (Hotam, 2019, str.
628). Eckhart je bil obsojen herezije; njegovi spisi so bili na prelomu v 18.
stoletje ponovno odkriti kot vir intelektualnega navdiha.
Nemško razsvetljenstvo in uveljavitev koncepta Bildung
Koncept Bildung se je uveljavil v razsvetljenskem 18. stoletju. V nemškem
prostoru je bil deležen temeljite filozofske poglobitve, obenem pa je prešel v
diskurze o izobrazbi in izobraževanju. Med odgovori na znamenito vprašan-
je revije Berlinische Monatschrift (1784) »Kaj je razsvetljenstvo« je danes po-
znana predvsem Kantova definicija »človekovega izhoda iz nedoletnosti«, tj.
nezmožnosti uporabe svojega razuma brez vodstva koga drugega, ki je kriv
sam (Bahr, 2004). Razsvetljenska zamisel o izobraževanju kot podpori po-
sameznikovemu razvoju v smeri zrelosti je tu jasno razvidna. Pojma Bildung
Kant v tem prispevku ni uporabil, pač pa ga je Mendelssohn v svojem: »Be-
sede razsvetljenstvo, kultura, izobraževanje [Bildung] so v našem jeziku še
vedno novosti. Zaenkrat sodijo zgolj v knjižni jezik. Preprosti ljudje jih sko-
bildung
Pojem Bildung ima obsežno konceptualno zgodovino, ki seže do povezave s
starogrškim pojmom paideia. Na splošni ravni je takšna povezava utemel-
jena, vendar pa pojmov paideia in Bildung ni mogoče izenačevati. Literatu-
ra svari pred vsiljevanjem modernega pojmovanja Bildung v interpretacije
antičnega koncepta, ob tem pa se pojavljajo določene redukcije širine kla-
sičnega koncepta. Tako npr. Biesta (2012) razliko med obema konceptoma
pojasnjuje s premikom od edukacije kot kultivacije k edukaciji kot osvobodi-
tvi. Ključno razpoko v tej paradigmi identificira šele z reformacijo, ko pisme-
nost ni več privilegij, temveč nuja. Paideia je po njegovem mnenju povezana
s kultivacijo, socializacijo in z opolnomočenjem posameznika, medtem ko je
Bildung povezan tudi z idejo emancipacije ob eksplicitni politični dimenziji.
V literaturi obstajajo še druga sorodna opozorila.
Koncept Bildung korenini tudi v srednjeveškem krščanskem razumevanju
človekovega stvarjenja in preoblikovanja po božji podobi. Mojster Eckhardt
(1260–1328) ta pojem uporabi v svoji shemi o božanskem bistvu, skritem v
človeški duši. Pri prevajanju Svetega pisma v nemščino je bil prisiljen izu-
mljati nove izraze. Eden med njimi je zadeval mistično izkušnjo poglablja-
nja v Kristusa ob razmišljanju o sebi kot ustvarjenem po Kristusovi podobi
(Bild). Cilj te vaje je bil preseči naravni obstoj in doseči pravo človečnost (du-
hovna transcendenca), za to pa je uporabil besedo Bildung (Horlacher, 2016).
Intimni odnosi med človeško dušo in božanskim, ki ne potrebujejo cerkve-
nega posredovanja, so »zasebna vrsta samokultivacije« (Hotam, 2019, str.
628). Eckhart je bil obsojen herezije; njegovi spisi so bili na prelomu v 18.
stoletje ponovno odkriti kot vir intelektualnega navdiha.
Nemško razsvetljenstvo in uveljavitev koncepta Bildung
Koncept Bildung se je uveljavil v razsvetljenskem 18. stoletju. V nemškem
prostoru je bil deležen temeljite filozofske poglobitve, obenem pa je prešel v
diskurze o izobrazbi in izobraževanju. Med odgovori na znamenito vprašan-
je revije Berlinische Monatschrift (1784) »Kaj je razsvetljenstvo« je danes po-
znana predvsem Kantova definicija »človekovega izhoda iz nedoletnosti«, tj.
nezmožnosti uporabe svojega razuma brez vodstva koga drugega, ki je kriv
sam (Bahr, 2004). Razsvetljenska zamisel o izobraževanju kot podpori po-
sameznikovemu razvoju v smeri zrelosti je tu jasno razvidna. Pojma Bildung
Kant v tem prispevku ni uporabil, pač pa ga je Mendelssohn v svojem: »Be-
sede razsvetljenstvo, kultura, izobraževanje [Bildung] so v našem jeziku še
vedno novosti. Zaenkrat sodijo zgolj v knjižni jezik. Preprosti ljudje jih sko-
bildung
