Page 99 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 99
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.99-107
Tehnično in digitalno domišljen pristop
k racionalizaciji porabe pitne vode
Jože Cvetko
1. Uvod
1.1 Opredelitev tematike
Geografski položaj Slovenije na stiku Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Pa-
nonske nižine pogojuje izjemno pestrost vodnega sveta, ki je ne najdemo
nikjer drugje v Evropi in le malokje na svetu. Slovenijo zaznamujejo razno-
likost podnebja, kamnin, oblikovanost površja ter velika pestrost rastlin-
skega in živalskega sveta. Ob normalnih padavinskih razmerah imamo na
nekaj več kot 20.000 km2 nad 28.000 stalnih in hudourniških vodnih to-
kov, 7.000 izvirov, 260 slapov, okoli 200 jezer (naravnih in umetnih s po-
vršino nad 1 ha), del Tržaškega zaliva, 78 izvirov oz. vrelcev termalnih in
mineralnih voda, številne vaške kale, ribnike, klavže, nekatera ohranjena
mokrišča ter dva manjša ledenika, ki pa se hitro krčita. (Plut, 2004). Geo-
grafsko območje razvodja med Jadranom in Črnim morjem je hidromor-
fološko ter habitatno izjemno heterogeno. Rastlinski in živalski svet se je
prilagodil danim vodnim razmeram, prav tako človek, o čemer nam pri-
ča bogata kulturno-tehnična dediščina (žage, mlini, kali, mlake, solinar-
stvo idr.). Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da človek s svojimi dejav-
nostmi v prostoru pogosto grobo posega v vodni in obvodni svet (regulacije
vodotokov, izsuševanje mokrišč ipd.), s tem pa vpliva na naravno dinamiko
voda. Posledice se med drugimi kažejo v pogostejših in obsežnejših popla-
vah ter sušah, zniževanju ravni podtalnice, izginjanju pomembnih habita-
tov ter s tem številnih rastlinskih in živalskih vrst. Naša ravnanja so pogos-
99
Tehnično in digitalno domišljen pristop
k racionalizaciji porabe pitne vode
Jože Cvetko
1. Uvod
1.1 Opredelitev tematike
Geografski položaj Slovenije na stiku Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Pa-
nonske nižine pogojuje izjemno pestrost vodnega sveta, ki je ne najdemo
nikjer drugje v Evropi in le malokje na svetu. Slovenijo zaznamujejo razno-
likost podnebja, kamnin, oblikovanost površja ter velika pestrost rastlin-
skega in živalskega sveta. Ob normalnih padavinskih razmerah imamo na
nekaj več kot 20.000 km2 nad 28.000 stalnih in hudourniških vodnih to-
kov, 7.000 izvirov, 260 slapov, okoli 200 jezer (naravnih in umetnih s po-
vršino nad 1 ha), del Tržaškega zaliva, 78 izvirov oz. vrelcev termalnih in
mineralnih voda, številne vaške kale, ribnike, klavže, nekatera ohranjena
mokrišča ter dva manjša ledenika, ki pa se hitro krčita. (Plut, 2004). Geo-
grafsko območje razvodja med Jadranom in Črnim morjem je hidromor-
fološko ter habitatno izjemno heterogeno. Rastlinski in živalski svet se je
prilagodil danim vodnim razmeram, prav tako človek, o čemer nam pri-
ča bogata kulturno-tehnična dediščina (žage, mlini, kali, mlake, solinar-
stvo idr.). Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da človek s svojimi dejav-
nostmi v prostoru pogosto grobo posega v vodni in obvodni svet (regulacije
vodotokov, izsuševanje mokrišč ipd.), s tem pa vpliva na naravno dinamiko
voda. Posledice se med drugimi kažejo v pogostejših in obsežnejših popla-
vah ter sušah, zniževanju ravni podtalnice, izginjanju pomembnih habita-
tov ter s tem številnih rastlinskih in živalskih vrst. Naša ravnanja so pogos-
99
